Koprsko Višje sodišče je nedavno presodilo, da obtoženi, ki je napadel spečo družinsko prijateljico in z njo s pomočjo sile spolno občeval, ni zagrešil posilstva. Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da ni mogoče govoriti o kaznivem dejanju posilstva, ker je obtoženi silo uporabil šele tedaj, ko se je začela napadena prebujati. Gre za obrazložitev, ki je najmanj absurdna.
Stroka že vrsto let opozarja na problematiko obravnave spolnega nasilja v Sloveniji. Vse od neučinkovitega preprečevanja, odkrivanja in pregona storilcev tovrstnih kaznivih dejanj, pa do problematike neprimerne zaščite, obravnave in viktimizacije žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Vse navedeno ima za posledico tudi to, da žrtve tovrstnih kaznivih dejanj pogosto sploh ne prijavijo pristojnim organom. Vsi omenjeni vidiki neprimerne obravnave spolnega nasilja žrtvam nikakor ne zagotavljajo primerne obravnave in ne spodbujajo prijave kaznivih dejanj. Strah pred ponovno viktimizacijo, dolgotrajnimi policijskimi in sodnimi postopki, mnenjem oziroma obsojanjem s strani javnosti (še vedno pogosto slišimo komentarje, da gre za maščevalno naravo žensk, zamere zoper bivšega ali sedanjega partnerja …) in strah pred maščevanjem s strani storilca so v trenutno neprimernem sistemu podpore in zaščite vsekakor eden izmed pomembnih razlogov, da se žrtve redko odločijo za prijavo.
Problematična je tudi zastarela opredelitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Nekatere evropske države so zakonodajo modernizirale na način, ki kot kaznivo dejanje oziroma posilstvo opredeljuje vsak spolni odnos brez privolitve. Tovrstne spremembe zakonodaje so med drugim sprejele Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg in Švedska. Med njimi na žalost ni Slovenije.
Prav tako je Slovenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, v kateri je navedeno, da mora biti privolitev v spolna dejanja “dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin”. V konvenciji je tudi navedeno, da mora država odpraviti vse zakonske pomanjkljivosti glede pregona kaznivih dejanj spolnega nasilja ter izobraževati in usposabljati državne organe in pravosodje za senzibilizacijo in boljše delo na tem področju. Kljub podpisu in jasni naravi konvencije Slovenija tega ni še storila, na Ministrstvu za pravosodje pa obstoječega modela, ki posilstvo definira s prisilo kljub njegovi zastarelosti pa po poročanju medijev ne nameravajo spremeniti.
Zaradi tega je danes vodja poslanske skupine Levica dr. Matej T. Vatovec na Vlado RS naslovil pobudo, v kateri predlaga spremembo več določb kazenskega zakonika, ki bi uvedla tako imenovani model “ne pomeni ne”. Glavni element predloga je redefinicija kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kot kaznivo dejanje opredelil vsak prisilni spolni odnos.
Pisno poslansko pobudo z našimi predlogi sprememb si lahko prebereš tukaj.
V Levici smo trdno prepričani, da je boj za emancipacijo in varnost žensk kontinuiran boj. Nič ni samoumevno. Nasilje in zlorabe je zato treba preprečevati na vsakem koraku.
Ne je ne!
