Pričujoči prispevek predstavlja uvodnik k novi številki Lesbozine, izdani ob mednarodnem dnevu vidnosti lezbijk.
Revija Newsweek je avgusta 2014, na vrhuncu epidemije zahodnoafriške ebole, na svoji naslovnici objavila fotografijo šimpanza; roki sta si podala rasizem in specizem. Na ta način je Newsweek lansiral (medijski) narativ o eboli, ki jo skozi “zadnja vrata”, preko pristanišč, preko te erogene cone Amerike, prinašajo zahodnoafriški priseljenci in popotniki, oni, ki so izvorni nosilci novega virusa smrti.
Okrog vseh pandemij zadnjih desetletij – aidsa v osemdesetih, SARSa leta 2003, ebole leta 2014 in virusa korone – so se, v senci grožnje pred nevidnim sovražnikom, vzpostavili skorajda identični (medijsko sproducirani) dramatični narativi; “pripovedi” o izbruhih, ki stigmatizirajo in stereotipizirajo.
Vse dosedanje pandemije so lekcije o tem, kako enostavno je v informacijskem vakuumu ustvarjati naracijo o skrivnostnem izbruhu kot o nečem, kar je povezano z drugo raso ali drugačnim življenjskim slogom. Za smrtonosne pandemije so zmeraj krivi drugi: najsibodi perverzneži (homoseksualci) ali pripadnice_ki drugih rasnih skupin z drugačnimi vedenjskimi vzorci, z drugačnimi kulturnimi in družbenimi praksami.
Izbruh aidsa v osemdesetih, ki je sledil osvobodilnim in osvobajajočim post-stonewallskim sedemdesetim, je za homo skupnost pomenil dodatno stigmo.
Michel Foucault, ena prvih žrtev aidsa, se je najnovejšemu “ameriškemu izumu”, ideji, da je aids kazen za geje in Haitijce, sprva smejal in se odzval s sarkazmom:
” … to je naravnost popolno, črnci in geji, takih zablod se lahko domislijo edinole ameriški rasisti in puritanci …”
Videti je, da je celo Foucault sprva podcenil diskurz, ki je vzniknil ob pojavu aidsa, in ki je geje in haitijske Afroameričane označil za globalne krivce za to novo zlo.
Koronavirus je svet pognal v paniko, v norost, v globalno karanteno! Glavna prioriteta je varnost, varnost, varnost! In v njenem imenu je nenadoma dovoljeno vse – stopnjevanje represije, krčenje svobode, popolni nadzor. Mediji in socialna omrežja so polni teorij zarot, ki, ob nekaterih skrajnih politikih, kot je ameriški predsednik, generirajo novi rasizem; virus je ušel iz wuhanskega laboratorija, do prenosa virusa z živali na človeka na wuhanski tržnici je prišlo zato, ker je tam skrajna umazanija, ker Kitajci nimajo niti minimalnih higienskih standardov, ker Kitajci trgujejo s podganami, netopirji, opicami in prašiči. Trump je korono označil za kitajski virus.
Rasno kodiranje pa je uvod v krasni novi svet, v svet, katerega koža zaradi virusa sicer ni posejana z ranami in krastami Kaposijevega sarkoma in ni izvorno črna, kot je bila ob izbruhu aidsa, ni pa niti izvorno bela, kot nas v svoji ksenofobni in rasistični retoriki histerično prepričuje Trump. Na delu so diskurzi in politike gnusa. Ne gre več samo za zdravstveno, to je že tudi kulturna pandemija.
