Ministrstvo za socialne zadeve je v javno razpravo samo za 14 dni poslalo paket štirih zakonov, s katerim bo 168 gospodinjstvom ukinila socialno pomoč, 1714 pa se bo ta znižala. Zaradi zmanjšanja izrednih socialnih pomoči bo prizadeto še 200 gospodinjstev. Reforma torej poslabšuje položaj 2082 družinam in posameznikom. Precejšnje spremembe na področju socialnih pravic in pravic brezposelnih med drugim vsebujejo tudi odvzem pristojnosti socialnim delavcem glede načina izplačila socialnih pomoči, znižanje otroškega dodatka za otroke, ki ne obiskujejo srednje šole, dodatno represijo nad brezposelnimi osebami, zmanjševanje socialne in pravne varnosti revnih brezposelnih oseb in nesolidarne spremembe pri dodeljevanju državnih štipendij. Sodelovanje (strokovne) javnosti pri pripravi teh predpisov bi moralo na podlagi Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel Državni zbor, trajati vsaj 30 do 60 dni. Nikakor namreč ne gre za manjše popravke zakonodaje, ki bi opravičevali omejevanje časa, ki je namenjen za javno razpravo. Ravno nasprotno, pomenijo velik poseg v socialne pravice prebivalk in prebivalcev, ki bo imel dolgoročne učinke na stanje revščine in socialne izključenosti. Zaradi vladne ignorance do sindikatov in socialnega dialoga pa predlogi zakonov niso bili obravnavani niti na ekonomsko socialnem svetu.
Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bo prizadetih 1.882 družin in posameznic/kov
V Levici smo skupaj z civilno družbo enkrat že ustavili poskus ukinitve dodatka za delovno aktivnost, s katerimi je vlada Marjana Šarca nameravala več kot 24 tisoč posameznikom znižati ali ukiniti socialno pomoč. Tokratna sprememba je drugačna, a ministrstvo v predlogih, ki jih je dalo v javno razpravo, navaja, da bo z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost socialno pomoč izgubilo ali pa se bo ta znižala 1882 gospodinjstvom. V Levici nasprotujemo vsakršnim posegom v socialno zakonodajo, ki bi pomenila poslabšanje položaja posameznikov in družin, ki se spopadajo z revščino, toliko bolj v času post epidemioloških poglabljanj socialnih razlik med prebivalstvom.
Z zniževanjem izrednih socialnih pomoči bo prizadeto 200 družin in posameznikov
Vlada predlaga občutno znižanje višine izredne socialne pomoči, ki se lahko dodeli za izredne stroške nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. Izredna pomoč za nujno pomoč družinam v primeru nesreč se bo zmanjšala za dva minimalna dohodka posameznika oziroma družine. To pomeni, da se bo pomoč ob izrednih dogodkih zmanjšala za od 800 in preko 1000 evrov na leto. Ministrstvo v predlogu zakona navaja, da bo zaradi tega prizadeto 200 družin in posameznikov.
Usposobljenim socialnim delavcev se odvzema pristojnost glede načina izplačila socialnih pomoči in otroškega dodatka in bistveno zmanjšalo otroški dodatek za mladostnike, ki ne obiskujejo srednje šole
Veljavna zakonodaja določa, da lahko centri za socialno delo na podlagi strokovne presoje in poznavanja konkretnih družinskih in socialnih situacij socialno pomoč ali otroški dodatek izplača v naravi. To lahko stori, če ugotovi, da se denar dejansko sistematično ne porablja za pomoč družinskim članom. Ministrstvo pa predlaga, da se to zgodi avtomatično, če otroci iz gospodinjstva ne obiskujejo osnovne šole, če ima družina neplačane račune za javno gospodarske službe ali vzgojno izobraževalne zavode. V Levici nasprotujemo ukinjanju proste strokovne presoje za to usposobljenih socialnih delavcev, ki o teh stvareh odločajo na podlagi poznavanja konkretnih življenjskih situacij.
Ministrstvo predlaga tudi, da se znesek otroškega dodatka zniža za 33 odstotkov, če otrok po zaključku osnovne šole izobraževanje ne nadaljuje. V Levici opozarjamo, da so razlogi za šolske izostanke in osipe iz izobraževalnega sistema kompleksni ter pogosto povezani z revščino, pomanjkanjem in socialno izključenostjo. Zato nasprotujemo ukrepom, ki bodo revščino še dodatno poglobili in opozarjamo, da se je povsem verjetno, da se bo določen osip iz izobraževanja zgodil ravno zaradi zgrešenih vladnih ukrepov na področju izobraževanja med epidemijo korona virusa.
Reforma uvaja dodatno represijo nad brezposelnimi osebami in zmanjšuje njihovo socialno in pravno varnost.
Ministrstvo spreminja definicijo primerne zaposlitve tako, da ta pomeni zaposlitev, ki ustreza tudi dve ravni nižji izobrazbi, pri čemer ni potrebno, da zaposlitev ustreza vrsti pridobljene izobrazbe. Če oseba takšne zaposlitve ne bo želela sprejeti, bo tisti hip ostala brez socialne pomoči. Vsakršna pritožba na izpis iz evidenc zavoda po predlogu ministrstva ne bo več zadržala izvršitve izbrisa in izgube socialne pomoči. Gre za represijo nad brezposelnimi in de facto prisilno delo pod grožnjo absolutne revščine ter za odrekanje in onemogočanje svobodne izbire zaposlitve in dela.
Namesto, da bi povišali državne štipendije za revne jih bo ministrstvo dodelilo bogatim
Navkljub temu, da so dijaki in študenti med epidemijo od države prejeli le drobiž, najrevnejši med njimi in tisti, ki so izgubili možnost študentskega dela, pa so bili pahnjeni še globlje v revščino, se ministrstvo ni odločilo niti za minimalni dvig državnih štipendij za prikrajšane. Namesto tega predlaga uvedbo državnih štipendij za dijake in študente iz bogatih družin.
Vlada bo torej 9 milijonov namenila za štipendije za dijake in študente iz družin, ki dosegajo do 1053 evrov neto dohodka na družinskega člana. To pomeni, da bodo po novem državne štipendije prejemale tudi družine, ki se ponašajo z 4000 in več evri neto dohodka. Poleg tega se pri dodelitvi državnih štipendij ne bo več upoštevalo premoženje, kot so nepremičnine, jahte, avtomobili in podobno.
Namesto regresivne in nesolidarne socialne in družinske politike v Levici predlagamo progresivno socialno in družinsko politiko, ki je namenjena odpravljanju revščine in prikrajšanosti
Ministrstvo namesto socialne politike predlaga kaznovalno, namesto socialne in družinske politike pa natalitetno politiko nagrajevanja rojstev. V Levici vztrajamo, da mora socialna politika, katere del je tudi družinska politika, v prvi vrsti odpravljati družbene neenakosti. Cilj socialne in družinske politike mora biti odpravljanje revščine in prikrajšanost. V skladu s tem v Levici vztrajamo pri nujnosti uvedbe naslednjih ukrepov:
- dvig štipendij v najnižjih dohodkovnih razredih;
- dvig socialnih pomoči vsaj na raven minimalnih življenskih stroškov, ki znašajo 442 evrov;
- popolna ukinitev vračanja socialnih pomoči in varstvenega dodatka;
- ukinitev zahteve po preživljanju s strani otrok pri uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka;
- avtomatizacija dodeljevanja varstvenega dodatka revnim upokojencem;
- izvzetje otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine socialne pomoči;
- dvig najnižjega nadomestila za brezposelnost vsaj na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 613 evrov neto;
- ukinitev ponižujočih meril in pogojev za pridobitev socialne pomoči, da bo lahko vsak zavrnil delo za mizerno plačo in slabe delovne pogoje.
