Leva gibanja v zahodnih državah so bila v desetletjih neoliberalne globalizacije postavljena pred težkimi izzivi. Obdobje antiglobalističnih protestov je že zdavnaj pozabljena preteklost, od takrat pa levica na globalizacijo preprosto ni več ponudila prepričljivega odgovora. Integracija v strukture EU je postala neizogibna prihodnost evropskih perifernih držav, leve organizacije pa so se osredotočile na obrambo t.i. delavskih pravic in socialnih pridobitev v okviru svojih nacionalnih držav. To izgubo globalne razredne perspektive danes čutimo vsi – na eni strani je delavstvo ostalo brez obrambnih mehanizmov pred pritiski mednarodnega kapitala, na drugi pa brez odgovora na migracije delavcev z globalnega juga. Vse to je pripomoglo k uspehu desnih sil, ki lokalnemu prebivalstvu prodajajo zaščito pred uničujočimi globalnimi procesi v obliki ograj in rezilnih žic.
Da bi lahko oblikovali uspešne strategije proti tem pojavom, se moramo socialisti vrniti k materialistični analizi globalizma. Razumeti moramo vlogo lokalnega delavstva v svetovnih proizvodnih verigah, vlogo migrantskega dela in pa procese razlaščanja, ki poganjajo kapitalistični sistem. Klimatsko kriza in vse bolj množično razseljevanje jasno kažejo na to, da socialistični boj nujno potrebuje nove oblike mednarodne delavske solidarnosti.
Miha Blažič – N’toko je aktivist, glasbeni ustvarjalec in kolumnist. Pri Založbi Mladinska knjiga je objavil knjigo Samoumevni svet. V njem je nanizal več daljših besedil o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj.
