Poslanec Združene levice Matjaž Hanžek je na 2. redni seji DZ ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak razložil:
- prvič, da Slovenija potrebuje posebno telo, ki se bo ukvarjalo s problemi diskriminacije po mednarodnih standardih; in
- drugič, da je nujno potrebno, da se zagovorniku načela enakosti dodeli status neodvisnega organa.
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti ECRI je na svojem obisku že pred letom in pol ugotovila, da Slovenija nima sistematično urejene zaščite pred diskriminacijo. Podobno je na področju enakosti spolov ugotovila Evropska komisija pa tudi Združeni narodi na drugih področjih, takrat, ko ste vi, spoštovana ministrica, bila ministrica v eni prejšnji vladi.
Leto in pol zatem, letos, smo dobili uradni pismeni opomin od Evropske komisije, začetek postopka proti državi zaradi očitne kršitve prava Evropske unije glede neodvisnega telesa za enakost. Septembra smo dobili podobno opozorili od Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, kmalu bomo verjetno dobili nekaj podobnega iz Združenih narodov, kak mesec, dva, tri se lahko pričakuje tudi podobno od CEDAW – konvencija o odpravi diskriminacije žensk, da ne naštevam. Skratka, mednarodna sramota nad to državo, kjer se vladajoča politika že leta požvižgajo ne le na mednarodne zahteve in podpisane zaveze, ampak predvsem na potrebe lastnih državljanov v stiski. Tega, k čemur se obvezujemo z mednarodnimi konvencijami, ta država ne jemlje resno. Nima strategije varstva človekovih pravic po dunajski deklaraciji Združenih narodov, nič nima glede boja proti rasizmu, Durbanske deklaracije 2001, še sektorskih nimamo. Niso dovolj opozorila Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih, varčevalcih NLB, ustavnega sodišča o ZUJF-u in podobno. Tisoče posameznih primerov. To niso slučajnosti, to so simptomi stanja, stanja, ki kaže na grobo brezbrižnost te države do svojih državljanov. V tej hiši poslušamo, da moramo prodati državno lastnino, ker je baje nekdo nekoč nekje nekaj takega nekomu obljubil, čeprav ne vemo niti kdo, kdaj, niti na kakšni pravni podlagi. Ko pa se država že desetletja izmika izpolniti mednarodne zaveze, s katerimi bi zaščitila ranljive skupine je vedno problem denar. Šibki in tisti, ki so brez ekonomske moči nas ne brigajo. Tudi izgovor je vedno enak – ni denarja, a pravičnost, človečnost ne moreta čakati na lepše čase. To ni obtoževanje, to je dejstvo.
Zato ministrico sprašujem:
Kdaj bo Slovenija dobila posebno telo, ki se bo ukvarjalo s problemi diskriminacije po mednarodnih standardih, in kdaj bo zagovornik načela enakosti dobil status neodvisnega organa?
Odgovor ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak si lahko preberete tukaj
