Drugega marca 2012 je bila v EU podpisana Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. To je bila neobvezujoča mednarodna pogodba, ki je Češka republika in Velika Britanija sploh nista podpisali. A naša vlada, ki jo je tedaj vodila skrajnodesničarska SDS, pa je v državnem zboru je pogodbo ratificirala že v treh tednih. Vlada je med tem procesom padla, a to ni oviralo vpisa fiskalnega pravila v ustavo. Nova koalicija je vpis fiskalnega pravila podprla v zameno za podporo desničarskih strank pri prepovedi referenduma – odločanja državljanov o zadevah, ki imajo »proračunske posledice«.
FISKALNO PRAVILO JE ZGREŠEN, ŠKODLJIV IN NEVAREN PROJEKT
Fiskalna konsolidacija, katere del je fiskalno pravilo, ne bo rešila dolžniške krize, sploh pa ne dolžniške krize takega obsega. Morda trenutno najslavnejši svetovni ekonomist Thomas Piketty je bil v nedavnem intervjuju glede tega jasen: nobena država v svetovni zgodovini ni rešila dolga na ta način in ga ne more. Jože P. Damijan pa je ob spremljanju socialne tragedije v Grčiji dodal še: nobena država ne more odplačati tako velikih dolgov, ne da bi ob tem uničila polovico svojega gospodarstva in pomorila polovico svojega prebivalstva.
Skratka, fiskalno pravilo je zgrešen projekt – ker so primanjkljaji normalen del kapitalističnega gospodarstva; škodljiv – ker zavira rast in družbeni razvoj; nevaren – ker so skrajne razmere, v katerih demokratično izvoljeni organi in državljani izgubljajo nadzor nad družbenim dogajanjem gojišče fašizma, ki danes vstaja iz pepela in je po 70 letih zopet normalen del parlamentarnega in vsakdanjega življenja v Grčiji in Ukrajini kjer IMF, EU in druge institucije izvajajo program izžemanja prebivalstva in »fiskalne konsolidacije«. Njihov namen ohranjati na oblasti kolaborantski režim in poskrbeti, da bodo tuji upniki poplačani. Deja vu iz Južne Amerike in Weimarske Nemčije!
VLADNI PREDLOG FISKALNEGA PRAVILA
Edina svetla točka vladnega predloga fiskalnega pravila je, da ga v obdobju krize najverjetneje ne bo treba uporabljati. Zdi se, da sta vlada in finančni minister to razumela, kajti ta zakon pušča državi bistveno več manevrskega prostora kot predlog skrajne desnice: ne določa fiksira pogojev izjemnih okoliščin, ampak odločitev o tem prepušča fiskalnemu svetu. Korak naprej je tudi to, da o tem, kdaj se pravilo ne uporablja, dokončno odloči vlada, torej načeloma demokratični organ, ne pa samodejno fiskalni svet. Tudi ta rešitev ne odpravlja težav s fiskalnim pravilom.
Zakon bo sicer nekoliko znosnejši v kriznih časih, ker se pravilo lahko preprosto preneha uporabljati. Kar nas skrbi še bolj od tega pa je, da je škodljiv v normalnih časih in v prehodnem obdobju, ko se končajo izjemne okoliščine in se sproži t.i. korekcijski mehanizem.
UPORABA FISKALNEGA PRAVILA V NORMALNIH ČASIH JE ŠKODLJIVA
Simulacijo o hipotetičnem delovanju švicarske in vladne formule v obdobju od 2000 do 2014, je pripravilo Ministrstvo za finance. Če bi fiskalno pravilo veljalo v obdobju 2000-2005, bi po vladnih računih morali imeti javnofinančni presežek. Ta presežek bi lahko dosegli samo z zmanjšanjem javnofinančnih izdatkov. Kaj to pomeni? Če za primer vzamemo leto 2002, ko je bila rast 3,8 odstotka, bi fiskalno pravilo – hipotetično gledano – v tem letu zahtevalo 750 milijonov evrov manj javnih izdatkov. 750 milijonov! V tem letu so bili celotni izdatki za denarne socialne prejemke 346 milijonov. To pomeni, da bi z odpravo vseh denarnih socialnih pomoči in nadomestil za brezposelne dosegli samo polovico fiskalnega cilja. Varčevalni ukrepi v javnem sektorju na področju plač in dodatkov so letos v rangu 350 milijonov, pa vemo, kako boleči so.
Te številke so jasne in zgovorne. V Združeni levici preprosto ne vidimo možnosti, kako bi ohranjali socialno državo in ekonomsko rast, če bi nam kdo leta 1993 ali pa leta 2000 vsilil fiskalno pravilo, kakršnega vlada danes predlaga. In to ni abstraktno vprašanje. To je zelo konkretno vprašanje o tem, če uzakonjenje fiskalnega pravila pomeni, da lahko v pozabimo na gospodarsko rast, razvoj in socialno državo.
ERGO
Ker v Združeni levici nočemo postati grobarji slovenske socialne države in gospodarstva, zakona seveda ne bomo podprli.
Ljubljana, 28.01.2015
Foto: Radio Študent
