Luka Mesec je imel govor, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti, na ustanovni seji Državnega zbora, 22. 6. 2018.
“Imenovanje predsednika Državnega zbora je v slovenski politični praksi test, ki pokaže barvo prihodnje vlade. In če imenovanje Mateja Tonina na mesto predsednika DZ beremo kot test, razberemo naslednje.
V Levici smo se držali tistega, kar smo obljubili pred volitvami – naš interes so politične spremembe, ne pa lov na funkcije ali osebna korist. Naš namen je doseči resen in trajen dvig plač in pokojnin. Odpravljati prekarnost. Ustaviti razprodajo državnih podjetij. Zagotoviti sredstva za zdravstvo, znanost in kulturo. Končno urediti stanovanjsko politiko te države. Postaviti okolje in zdravje ljudi pred interese kapitala.
To so razlogi, zakaj so nas ljudje izvolili in tega smo se držali tudi pri pogovorih o imenovanju predsednika DZ. Ničesar nismo hoteli zase. Nismo niti predlagali, kaj šele zahtevali, da bi sredina v zameno za našo podporo ustoličila katerega od naših poslancev. Nasprotno, lastnemu prestižu smo se odrekli in izrecno dali podporo kandidatu sredine ter bili pripravljeni na kompromis.
Kljub temu nas je danes dopoldan pričakala novica, da se je združena sredina – LMŠ, SMC, SD, DeSUS in Stranka Alenke Bratušek – dogovorila z desnico, NSi, in za predsednika DZ predlagala Mateja Tonina.
To pušča vtis, da so, prvič, v sredini prevladali osebni interesi, zaradi katerih ni bilo mogoče zbrati 46 glasov za kandidata sredine, ki ga je podpirala tudi Levica. In drugič, da je bilo preštevanje na sredini dimna zavesa za tihi dogovor z desnico.
Tako imamo namesto sredinskega kandidata s podporo Levice danes pred sabo kandidata desnice, ki zagovarja amerikanizacijo zdravstva in še hitrejšo razprodajo državnega premoženja. Ki bi, enako kot v letih 2004-2008, med konjunkturo spet znižala davke, da bomo krizo zopet pričakali s prazno blagajno. Ki postavlja vprašaj nad pravico do splava. Ki zagovarja preživete neoliberalne koncepte evropske periferije, kamor nas bo taka politika tudi postavila.
Do takega rezultata nismo prišli po naključju, sem so nas pripeljali nerazumni osebni interesi v sredini in tiho kupčkanje z desnico. Oboje je zelo slaba popotnica za prihodnjo vlado.
Iz navedenih razlogov poslanci Levice Mateja Tonina ne bomo podprli za predsednika DZ. Naša vrata pa ostajajo odprta za sredino, če se ta odloči postaviti osebne interese na stran ter začeti delati za blaginjo vseh, ne le peščice.”
