Z razkritjem informacij iz obtožnice slovenskih kriminalistov zoper nekdanje vodstvo Banke Slovenije se poraja utemeljen sum, da je bil proces cenitve bančne luknje izveden brez strokovne in pravne ter pod izjemnimi pritiski Evropske komisije. Na podlagi nestrokovnih cenitev smo bili primorani z dokapitalizacijami v banke vložiti bistveno več denarja, kot je bilo potrebno. Sledile so zaveze EK, ki so brez pravne podlage Slovenijo prisilile, da proda NLB in NKBM. Državljani smo s prodajo obeh bank izgubili prek dve milijardi evrov. Zdaj EK zahteva, da do konca junija prodamo tudi Abanko. Dvome v smiselnost prodaje Abanke so izrazili celo najvidnejši predstavniki vlade, vključno s premierom, vendar niso naredili ničesar, da bi prodajo ustavili. Zato smo danes v Levici s poslansko pobudo pozvali vlado, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga nemudoma ustavi privatizacijo Abanke.
Mesec Luka: “Vlada je skupščina SDH in ima vsa pooblastila, da postopek prodaje Abanke ustavi. Po enem letu vlade ni več izgovorov.”
Nestrokovna cenitev bančne luknje pod diktatom EK
Ob razkritju delov obtožnice Nacionalnega preiskovalnega urada zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in soodgovorne, so v javnost pricurljala dejstva, ki porajajo resne dvome v strokovnost in zakonitost celotnega postopka sanacije bank leta 2013. Problematično je zlasti neprofesionalno vrednotenje bančne luknje, izvedeno pod nedopustnimi političnimi pritiski Evropske Komisije, na podlagi katerega je Republika Slovenija v slovenske banke z dokapitalizacijami vložila bistveno več denarja, kot bi morala. EK in Evropska centralna banka sta cenilcem bančne luknje arbitrarno določili nerazumne izhodiščne parametre: za leto 2015 9,5% padec BDP, 23% padec investicij in zmanjšanje povpraševanja za 18%. V resnici je bil BDP leta 2014 nominalno 3,9% večji kot leta 2013. Vsa naslednja leta pa je Slovensko gospodarstvo raslo z eno najvišjih rasti v EU. Opravljeni sta bili dve cenitvi. Po metodi »top down« je Ronald Berger ocenil, da banke potrebujejo 3,3 milijarde € dodatnega kapitala, Oliver Wyman pa je po metodi «bottom-up« izdal oceno 4,8 milijardne luknje. Kljub 46% razliki v obeh ocenah je BS v izbrala oceno 4,8 milijarde evrov. V virtualnem stečaju vseh slovenskih bank ni sodeloval noben revizor. V nobeni fazi niso bili uporabljeni mednarodni računovodski standardi. Vse je potekalo na osnovi nepooblaščenih svetovalcev, ki so se v pogodbah, sklenjenih z BS, distancirali od sleherne odgovornosti za posledice lastnih cenitev.
Prisilne zaveze EK brez pravne podlage
EK je nato na podlagi dokapitalizacij, ki smo jih davkoplačevalci zaradi neustreznih cenitev drago preplačali, od vlade Alenke Bratušek izsilila sprejetje zavez za prodajo treh domačih sistemskih bank. V zvezi z medijskimi razkritji o nepravilnostih pri sanaciji bank se je 7. junija 2019 oglasil tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ki je dejal, da bi moral Slovenski državni holding »krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke«.
Sklicevanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) na dane zaveze Evropski komisiji, po katerih morajo tretjo največjo slovensko banko prodati do konca julija 2019, je v tem primeru povsem brezpredmetno. Zaveze za prodajo bank namreč niso bile sporne le iz vidika nestrokovnih cenitev, temveč tudi iz vidika evropskih pravil o državni pomoči. Ker je bila RS pred sanacijo 100% lastnik NLB oziroma večinski lastnik Abanke in NKBM, bi morala RS že davno oporekati uporabi pravil o državni pomoči in dokazovati, da pri reševanju teh bank nikakor ni šlo za z notranjim trgom nezdružljivo državno pomoč. Država je te banke reševala kot njihov lastnik, torej skladno z veljavnimi »bail-in« pravili, po katerih banke rešujejo njihovi lastniki. Ustrezne pravne podlage za sklenitev zavez, ki RS silijo v prodajo lastnih bank, nikdar ni bilo.
Luka Mesec: “V Levici vlado že od volitev dalje opozarjamo na nesprejemljivost izsiljene razprodaje slovenskih bank. S poceni prodajo NLB in NKBM je naša država izgubila že 2 milijardi evrov. To se nikakor ne sme ponoviti pri Abanki, ki je zadnja sistemska banka v državni lasti.”
Državljani izgubljamo milijarde, profitirajo tuji skladi
Vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca sta leta po prekomerni dokapitalizaciji, prav zaradi izpolnjevanja nerazumnih zavez EK, nadalje ravnali v diametralnem nasprotju z javnim interesom. Državo sta ponovno oškodovali tako s prodajo NLB kot s prodajo NKBM. NKBM je leta 2013 država dokapitalizirala z 870 milijoni evrov in nato prodala zgolj za 250 milijonov evrov skladu Apollo in EBRD. Nova lastnika sta v preteklih dveh letih iz NKBM potegnila za okrog 100 milijonov evrov dividend, trenutno pa oba lastnika iščeta novega kupca za banko, pri čemer zahtevata kupnino v višini 650 milijonov evrov. V NLB je država z dokapitalizacijami vložila 2,3 milijarde evrov, izkupiček od prodaje 65% deleža pa je znašal borih 670 milijonov evrov. Država in državljani smo torej s prisilno prodajo NKBM in NLB izgubili prek dve milijardi evrov, oziroma približno toliko kot bosta državo stali investiciji v TEŠ-6 in 2. tir. Takšna napaka se ne sme ponoviti pri Abanki. Cene delnic evropskih bank so še vedno nizke, zato bo tudi cena Abanke krepko pod knjigovodsko vrednostjo.
Prodaja zadnje sistemske banke je nesmisel
Nazadnje pa bi bila prodaja Abanke nespametna tudi zato, ker je kot edina preostala sistemska banka v državni lasti nepogrešljiva za prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva. Brez banke, ki bi v času krize igrala vlogo likvidnostne pomoči državi in ohranitve stabilnosti plačilnega prometa ter spodbujala razvoj s financiranjem strateških in infrastrukturnih projektov v javnem interesu, bo v prihodnje kakršnakoli resna proaktivna razvojna politika države praktično nemogoča. Tega se zavedajo tudi nekateri najvidnejši predstavniki vlade, kot sta državni sekretar na ministrstvu za finance, Metod Dragonja, ter minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek, ki sta javno izrazila nestrinjanje s prodajo Abanke.
Pobuda vladi, naj prodajo Abanke nemudoma ustavi
Nedopustno je, da najpomembnejši predstavniki vlade, vključno s premierom, javno izražajo dvome o smiselnosti prodaje Abanke, vendar ne ukrenejo ničesar, da bi to prodajo ustavili. Vlada se pri svoji pasivnosti ne more izgovarjati na neprimernost poseganja v avtonomno delovanje SDH, saj je najvišji organ odločanja skupščina SDH, ki jo predstavlja vlada. Prav vlada je zato dolžna ustaviti prodajo Abanke, ki je osnovana na pravno in politično spornih zavezah in bo dodatno oškodovala slovenske davkoplačevalce. Zato smo v Levici napisali pobudo Vladi RS, v kateri od vlade zahtevamo da:
- kot skupščina SDH nemudoma prekine postopek prodaje Abanke,
- od EK zahteva razveljavitev zavez o prodaji Abanke,
- dopolni strategijo upravljanja kapitalskih naložb države z uvrstitvijo Abanke med strateške naložbe,
- preuči pravne možnosti za tožbo EK na sodišču EU zaradi pritiskov na vlado RS in Banko Slovenije pri izvajanju cenitev bančne luknje ter zaradi vsiljevanja zavez o prodaji NLB, NKBM in Abanke.
