Foto: MMC RTV SLO
V Ljubljani je minuli teden potekal žreb za 30 stanovanj z neprofitnimi najemninami v okviru prvega mestnega razpisa, ki je bil posebej namenjen mladim.
Povedno je, da se je na razpis, čeprav je bil omejen na majhno skupino mladih do 29. leta z rednimi dohodki, prijavilo več kot 400 zainteresiranih.
Številka bi se hitro povzpela, če pomislimo samo na študentske domove, ki zadostijo manj kot odstotku od desettisočih študentov, ki pridejo študirat v glavno mesto. In še bolj bi se povzpela, če pomislimo na vse mlade odrasle, ki poskušajo s prihodki iz nerednih zaposlitev in projektov plačevati redne najemnine.
Najemnine so v zadnjih letih v Ljubljani astronomsko poskočile. Po eni strani se ob gospodarskem okrevanju vračamo k predkriznemu razcvetu nepremičninskega trga in gradnji petičnih stanovanj. Po drugi strani prebivalce Ljubljane ogroža gentrifikacija, ki jo vodita vedno večji naval turistov in cvetoča AirBnB industrija. Mestna oblast ne vodi nikakršnega razmisleka o škodljivih vplivih naraščajočega obiska, temveč se, nasprotno, na vse pretege trudi pospeševati trend v nedogled.
Posledično je vsako primerno bivališče v Ljubljani razgrabljeno v manj kot 24 urah po objavi oglasa. Marsikateri Ljubljančan ali Ljubljančanka je prisiljen prebivati po polkletnih stanovanjih, deljenih sobah ali neurejenih bivališčih, ki niso bila prenovljena že vse od časov Jazbinškovega zakona. Ravno slednji je povzročil tolikšno škodo stanovanjskemu trgu v Ljubljani, da ta nikoli ni okreval.
Pod črto je bistveno eno samo vprašanje: ali državna in občinska oblast zgradita dovolj neprofitnih stanovanj, kako bi zadostili naraščajočemu povpraševanju? Odgovor je jasen. Ne.
Stanovanjska politika bi morala biti prva izmed prioritet za prihajajočo mestno oblast. V Levici zato zagovarjamo:
- povečnje sredstev stanovanjskega sklada, kateremu je treba jasno določiti mandat, da naj se osredotoči na povečanje obsega neprofitnih stanovanj in resnično upoštevanje socialnih kriterijev pri njihovem dodeljevanju;
- regulacijo in omejitev spletnih platform za oddajanje stanovanj (AirBnB);
- razvoj mehanizmov, ki bodo omogočili, da nezasedena in razpadajoča stanovanja učinkovito prevzema v začasno upravljanje stanovanjski sklad.
- zaustavitev prodaje zazidljivih parcel v centru mesta, ki so v lasti MOL in bi jih lahko ta izkoristila v dobrobit svojih prebivalcev.
Pozitivnih kot negativnih zgledov iz večjih in še bolj turistificiranih mest na zahodu – od Barcelone do Berlina in od Londona do Dunaja – je ogromno. Skrajni čas je, da se resno in sistemsko lotimo vedno bolj perečega problema bivanja v našem glavnem mestu.
Stanovanje ni loterija!
