Sistematično uničevanje športa od zdravja otrok vse do vrhunskih tekmovanj

Danes, v četrtek, 22. aprila, sta na sporedu dve nujni seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Šport otrok in mladostnikov ter vrhunski šport sta bila v času trajanja epidemije popolnoma prezrta. Medtem, ko je predsednik vlade Janša pred prvim valom okužb promoviral igranje igric, ministrica Kustec v drugem valu pa vadbo preko ZOOM-a, je šport zaradi nerazumevanja odločevalcev utrpel hud udarec. Podatki SLOfit so pokazali, da je gibalna učinkovitost otrok in mladostnikov v prvem valu močno upadla, glede na še daljše zaprtje šol v drugem valu in podatkih o še zmanjšani telesni dejavnosti v primerjavi s prvim valom, pa se je stanje zelo verjetno še dodatno poslabšalo. Posledica odločitve vlade RS glede zaprtja izobraževalnih ustanov, v Sloveniji je bilo obdobje popolnega zaprtja brez prekinitve eno izmed najdaljših v Evropi, je pripeljala do katastrofalnega stanja gibalnih sposobnosti otrok v preteklem in v tekočem šolskem letu. Podobno sliko kažejo tudi rezultati tujih raziskav (recimo Wilke in sod., 2021; A Pandemic within the Pandemic? Physical Activity Levels Substantially Decreased in Countries Affected by COVID-19), ki jasno dokazujejo, da omejevanje športne dejavnosti populaciji, negativno vpliva na duševno in telesno zdravje.

Kljub znanim katastrofalnim rezultatom MIZŠ ni pokazalo posluha za izboljšanje gibalnega stanja otrok v prihodnjem obdobju. Ministrstvo tako ni naklonjeno projektu Zdrav življenjski slog, ki bi v času podaljšanega bivanja v šoli zagotovil več ur strokovno vodene športne vadbe in trenutno potekajoči neučinkovit eksperiment razširjenega programa postavil na prvotne strokovne temelje. Hura, prosti čas, ki mu je MIZŠ v financiranju letnega programa športa ‘dodatno’ zgolj dodelil manjši del sredstev, ki jih je odvzel drugim programom prostočasne športne vzgoje otrok, ne more nadomestiti manjka telesnega in gibalnega razvoja otrok niti ne bo dostopen vsem otrokom, hkrati pa še povečuje odtok javnih sredstev iz šolstva. Nerazumno je, da MIZŠ ukinja tudi sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah. Namesto da bi šole spodbujal k organiziranju takšnih oddelkov, oziroma da bi vsem otrokom omogočil uro športa na dan po celotni vertikali. Še posebej pa je nedopustno, da MIZŠ, sploh v srednjih šolah, skoraj tri leta po uvedbi GDPR, ni uredilo pogojev niti spodbujalo šol, da pošljejo podatke za športnovzgojni karton Fakulteti za šport. Tako smo za srednješolce izgubili objektivno primerjavo podatkov o gibalnem stanju glede na preteklo obdobje, ki je v trenutni situaciji nujna za odpravljanje posledic dolgotrajnjega zaprtja šol in onemogočanja športne vadbe mladostnikov.