38 poslancev iz opozicije in koalicije je 10. junija v parlamentarno proceduro vložilo zakon, ki predlaga zamik uvedbe enotne embalaže za tobačne izdelke na leto 2023. Poslanci sami so priznali, da so jim vsebino zakona priskrbeli tobačni lobiji, celotna civilna družba, stroka in poslanci Levice pa smo se odzvali izredno kritično, saj gre za predlog, ki je neposredno škodljiv za javno zdravje. Mediji so dotično tematiko pokrivali izrazito selektivno, kar je ob politični ignoranci morda tudi eden od razlogov, da zakon še ni bil umaknjen iz dnevnega reda, temveč je bil potrjen za nadaljnjo obravnavo po skrajšanem postopku na kolegiju predsednika Državnega zbora. Zato na kratko ponovimo ključna dejstva:
- Novelo zakona je vložilo 38 poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcom. Med podpisniki je še Aleksander Reberšek iz NSi, 13 poslancev LMŠ, devet poslancev SMC, sedem poslancev SD, pet poslancev stranke SAB ter dva poslanca DeSUSa.
- Zakon predlaga zamik uvedbe enotne embalaže za tobak in tobačne izdelke na leto 2023. Enotno embalažo se je v zakon zapisalo zato, ker ima potrjeno pozitivne učinke pri preventivi. Enotna embalaža namreč pozitivno vpliva na upad števila kadilcev in z odvračilno funkcijo prispeva k zmanjšanju števila najstnikov, ki posežejo po prvi cigareti. Njen namen je preprečiti, da bi videz tobačnega izdelka ugajal in vzbuditi sram pri kadilcih. Kot potrjujejo izkušnje iz Avstralije, Francije in Velike Britanije enotna embalaža dosega svoj namen. Prav zato je tobačnim korporacijam tudi trn v peti.
- Podatke so poslancem pripravili v Japan Tobacco International, pri poslancih pa so lobirali tudi Philip Morris International. Podatki, ki jih navaja novela zakona, so netočni in zavajajoči, izhajajo pa iz študij, ki jih je plačala tobačna industrija. Študijo KPMG je naročila in plačala družba Philip Morris! Zaradi omenjenega lobiranja je Komisija za preprečevanje korupcije že začela s preiskavo.
- Proti lobističnemu zakonu in za uvedbo enotne embalaže so se po drugi strani zavzeli v nevladnih organizacijah s področja javnega zdravja, na Onkološkem inštitutu, v Strokovnem svetu Državnega programa obvladovanja raka, komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, na Ministrstvu za zdravje, NIJZ, premierju Šarcu pa so pisali celo s Svetovne zdravstvene organizacije.
- Kljub vsemu temu so poslanci brezsramno zahtevali sklic nujne seje odbora za zdravstvo DZ, kjer bi zakon po hitrem postopku spravili pod streho. Seja bo v ponedeljek 1. 7. 2019, na katero je predsednik odbora dr. Franc Trček povabil tudi predstavnike Komisije za preprečevanje korupcije RS, Komisijo RS za medicinsko etiko, Zvezo slovenskih društev za boj proti raku in Onkološki inštitut.
Pod črto v Levici ugotavljamo, da je dober del Državnega zbora očitno moč preprosto kupiti. S sprejetjem te novele bi bila storjena nepopravljiva škoda za javno zdravje. Statistike in empirija glede povezave med kajenjem in rakom so jasne. Prav tako je poznana 75 letna zgodovina tobačnih kartelov, njihovega lobiranja in zahrbtnega delovanja.
Slovenska politika se po pravilu udinja kapitalskim interesom Evropske unije, precedenčno pa je pisanje zakonov neposredno v korist posameznih tujih kapitalistov. V Levici temu ostro nasprotujemo in bomo naredili vse, da prevlada javni interes in da zakon na matičnem delovnem telesu pade.
Željko Cigler: “Tobačna industrija povsod po svetu lobira, pritiska na uradnike, zavaja v medijih, kupuje pravna mnenja (British American Tobacco je tako pred tremi leti kupil mnenje Inštituta za primerjalno pravo) in naroča pristranske analize (plačana študija KPMG). Da pa poslanci vložijo zakon, ki so jim ga po njihovih lastnih besedah pripravili predstavniki tobačne industrije, je naravnost zaskrbljujoče. Še bolj zaskrbljujoče je, kako lahko je kupiti poslance v slovenskem parlamentu.”
