V PKP7 je nameravala vlada trajno zvišati državno kritje socialnih prispevkov verskim uslužbencem, s čimer jim na dolgi rok zagotavlja višjo pokojnino, kar je bilo pravkar preprečeno z opozicijskim amandmajem.
Vlada se je pri tem sklicevala na ustavno načelo enakosti, saj naj bi verske uslužbence zgolj izenačila s samozaposlenimi v kulturi. A to je bizarno, saj je za status samozaposlenega kulturnika potrebno izpolnjevati stroge pogoje, pri čemer se izpolnjevanje teh pogojev tudi redno preverja. Status samozaposlenega v kulturi prizna Ministrstvo za kulturo, pri čemer mora posameznik izkazovati izjemne dosežke oziroma opravljati deficitarni poklic na področju kulture. Duhovniki in ostali verski uslužbenci pa bi bili deležni privilegija avtomatično in trajno.
Verski uslužbenci so bili za čas epidemije tako ali tako oproščeni plačevanja prispevkov za socialno varnost. RKC je kot lastnica gozdov deležna tudi subvencij na področju kmetijstva. Vrhunec klientelističnih uslug slovenski izpostavi RKC pa je nedvomno 700 evrov temeljnega dohodka za verske uslužbence, s čimer bodo slednji deležni občutno več pomoči od študentov, upokojencev, brezposelnih ter drugih ranljivih skupin.
Tu ne gre več samo za vprašanje doslednosti ločitve cerkve in države – gre za odkrito favoriziranje in delanje uslug!
