Programska konferenca o krajšanju delovnika (video)

Včeraj, v sredo, 15. maja, je v kreativnem centru Poligon potekala programska konferenca stranke Levica o krajšanju delovnika. O tej temi so razpravljali Luka Mesec, Matej Feguš, mag. Eva Matjaž, mag. Ajda Pistotnik, dr. Jože P. Damijan, Branimir Štrukelj in dr. Peter Pregelj.

Krajši delovnik lahko izborimo le s politično akcijo. Cilj različnih možnih ukrepov, od 30-urnega delovnika do dodatnega prostega dne v tednu ali dodatnega prostega leta v določenem časovnem obdobju, je uresničitev tistega, kar je že pred skoraj stotimi leti napovedal ekonomist John M. Keynes: premik od dela k prostemu času, od merjenja BDP do merjenja kakovosti življenja, od hlepenja po neskončni rasti k okoljsko vzdržni družbi.

V Sloveniji krajšanje delovnika še nikoli ni postalo predmet javne razprave, čeprav se poskusi uvedbe tega ukrepa že pojavljajo. Da bi se pogovorili o tej temi, smo organizirali programsko konferenco, na kateri so svoje poglede na krajšanje delovnika predstavili:

Luka Mesec, koordinator Levice: “Trendi dela se pomikajo v obratno smer, kot je predvidel Keynes. Na Zvezi svobodnih sindikatov so pred dvema letoma opravili raziskavo, ki je pokazala, da kar 70 % zaposlenih pri nas dela več od zakonsko predpisanih 40 ur na teden. A to je podatek o redno zaposlenih. Za prekarce, espeje in druge, zaposlene v ‘novih oblikah dela’, je meja med delom in prostim časom praviloma že povsem zabrisana.”

Matej Feguš, podjetnik, ki je v svojem podjetju Donar uvedel 6-urni delovnik: “Na neki točki smo se vprašali, zakaj bi se morali odločiti med okoljem in ekonomijo. Na vse, kar počnemo, primarno gledamo skozi prizmo okolja, sekundarno skozi družbeni učinek, šele v tretji fazi pa skozi ekonomski učinek.”

mag. Eva Matjaž, raziskovalka novih ekonomij, ravnateljica kreativnega centra Poligon: “Delo zares ne deluje dobro. Ne za revne zaposlene, ne za samozaposlene, ne za ženske, ne za zaposlene in nenazadnje ne za delodajalce. Število bolniških odsotnosti v Sloveniji narašča predvsem zaradi stresa in izgorelosti, zaradi česar izgubimo 600.000 delovnih dni na leto. Rešitev za vse našteto je lahko krajši delovnik.”

dr. Jože P. Damijan, profesor na ekonomski fakulteti, avtor najbolj branega slovenskega ekonomskega bloga www.damijan.net: “Ko sem se pripravljal na današnji dogodek, sem pregledal, kako sta se razumevanje in dolžina delovnega časa spreminjala skozi zgodovino. Če je bilo v času industrijske revolucije pričakovano, da se bo delalo med 10 in 16 ur na dan, torej med 60 in 96 urami tedensko, se je to znižalo na 40 ur tedensko. Krajšanje delovnega časa je torej izvedljivo.”

dr. Peter Pregelj, profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti UL: “Daljši delovnik vpliva na tveganje za izgorelost. Negotove oblike zaposlitve povečujejo tveganje za depresijo, brezposelnost pa neposredno poveča tveganje za samomorilnost. Zato so spremembe pri razumevanju dela in krajšanju delovnika nujne.”

Ajda Pistotnik, samostojna raziskovalka, ki se ukvarja z vprašanji od-rasti, dolga, neenakosti in drugimi družbeno-ekonomskimi vprašanji: “Edini cilj držav je še vedno gospodarska rast, ki pa je na planetu z omejenimi viri nemogoča. To razmišljanje je treba preseči.”

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ): “Ko smo začeli z debato o skrajšanju delovnika, se je pojavil strah, da bo to znižalo ceno dela; da bo delavec, ki dela manj ur, prejel tudi nižje plačilo. Do krajšanja delovnika lahko pridemo samo na evropski ravni. Boj za krajši delovni čas mora postati temeljna skupna bitka vseh, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.”

Na programski konferenci so se člani in članice pogovarjali tudi o nadaljnjih korakih Levice na področju krajšanja delovnega časa, med drugim o omejevanju nadurnega in prekomernega dela v Sloveniji ter o spodbujanju 30-urnega delovnika v podjetjih. Srednjeročno v Sloveniji in EU merimo na krajšanje delovnika na od 30 do 32 ur tedensko ob enakem plačilu. V razpravi je bilo poudarjeno, da to dopuščata tako robotizacija kot demografija, ekologija pa nas k temu sili. Ob tem smo se člani Levice odločili, da bomo preučili možnost za uvedbo sabatnega dopusta po francoskem zgledu in možnost podaljšanja obstoječe pravice do počitka. Trenutno velja, da mora delavec v sedmih dneh imeti pravico do vsaj 24-urnega neprekinjenega počitka. Po našem predlogu bi počitek podaljšali na 48 ur.

Deli.