Komisija za nadzor javnih financ ujela vodstvo DUTB na laži

(kronologija včerajšnje maratonske seje, o kateri mediji ne želijo poročati!)

Včeraj je v Državnem zboru potekala 9 urna seja (trajala je od 17h do 2h zjutraj) Komisije za nadzor javnih financ ter Odbora za finance in monetarno politiko. Temi za razpravo sta bili dve. Prva so bile kršitve obveznosti dobrega poslovanja Vlade RS, Ministrstva za finance ter DUTB (na predlog ZL), druga pa problematika delovanja DUTB v povezavi s podjetji, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB (zlasti T-2, Sava Turizem in Avtotehna).

Seja je bila medijsko slabo pokrita (prenosa v živo ni bilo, poročila v tisku skopa), čeprav se je razvila v eno izmed najzanimivejših v tem mandatu. Glede na to, da je bila seja zelo obsežna, bomo izpostavili samo nekaj najzanimivejših točk:

»G. MANSSON NI BIL V SLOVENIJI ZARADI DENARJA«
Tako je Lars Nyberg, zdaj že bivši predsednik Upravnega odbora DUTB pojasnil plačno politiko inštitucije, ki jo je vodil. Ni pa odgovoril, zakaj naj bi bil v DUTB potreben odmik od sistemske ureditve v Sloveniji (t.i. Lahovnikovega zakona), zakaj je g. Manssonu 13. februarja povišal osnovno bruto plačo iz 20.500€ na 36.900€ mesečno, zakaj mu je aprila (po tem, ko je vlada že izdala sklep, da si morajo omejiti prejemke) izplačal 114.800€ (razliko med začetno in povišano plačo za mesece med avgustom in februarjem) ter s kakšnim pravnim pokritjem je to storil, zakaj g. Janne Harjunpaa (ki ni član Upravnega odbora) za 32 ur dela tedensko prejema podobno visoke zneske kot Mansson, zakaj samo za odvetniške storitve plačujejo po 25.000€ na mesec, kako upravičujejo, da za svoje poslovanje (po navedbah državnega sekretarja) porabijo 1% sredstev (od cca. 1,6 mrd €) letno in kako si upajo na svojo spletno stran zapisati, da je zanimanje medijev, protikorupcijske komisije in Računskega sodišča za njihovo delo »breme«, ki lahko postane »težavno in nadležno«. DUTB namreč ni sklad zasebnega kapitala, ampak javna inštitucija, v katero je država vložila prek 1,8 mrd € javnega denarja!

AKTIVNO UNIČEVANJE PODJETIJ
Podobno slabo kot Nyberg pri prvi točki se je odrezal Janne Harjunpaa pri drugi. Ta je odgovarjal na vprašanja glede postopkov pri podjetjih Sava Turizem, T-2 in Avtotehna. Pri Savi Turizmu se je maja letos vodstvo DUTB odločilo za konverzijo terjatev v kapital. S tem je, kot so zapisali v Društvu malih delničarjev Slovenije »za poplačilo terjatve v višini 40 mio € enostransko zaplenila naložbo v delnicah Sava Turizem d.d. v višini cca. 100 mio €«. V odgovorih Harjunpaae je bilo zaznati vrsto nepoznavanj dejstev. Med drugim očitno ni bil seznanjen z odvzemom glasovalnih pravic družbi Sava d.d. (ki jo pošilja v stečaj) v Gorenjski banki, hkrati pa je njene glasovalne pravice tam uporabil kot argument za dejanja DUTB. Podobno nepoznavanje dejstev je Harjunpaa pokazal pri Avtotehni, kjer je zavajal glede njihovih dogovorov in dogovorjenega načrta prestrukturiranja.

Poseben primer pa je T-2, ki ga DUTB pošilja v stečaj kljub temu, da je sodišče razsodilo, da DUTB nima pravice terjati T-2. Ob tem T-2 po zamenjavi lastnika (njegov lastnik ni več Zvon Ena, ampak nekdanji upniki, na čelu s podjetjem Gratel, ki je gradilo optično omrežje) posluje z dobičkom, v zadnjih dveh letih je zaposlilo 120 novih zaposlenih in povečalo število naročnikov za 50.000. Glede na to, da je član Upravnega odbora Janez Škrubej prej delal za podjetje Deloitte, kjer naj bi med drugim posredoval za Austrio Telekom, ki skuša prevzeti T-2, obstaja sum, da DUTB pošilja T-2 v stečaj, da bi se ga polastila in prodala Austrii Telekomu. Škrubeja smo na tej točki ujeli na laži.

UJET NA LAŽI
Alenka Bratušek je Janezu Škrubeju, postavila vprašanje, če drži, da je pred nastopom funkcije na DUTB pri svojem prejšnjem delodajalcu Deloitte za Telekom Austria posredoval pri poskusu prevzema T-2. S tem bi namreč bil v jasnem konfliktu interesov. Škrubej se je prvič odgovoru izognil. Ob ponovitvi vprašanja se je skušal izmakniti z odgovorom, da ni nikoli delal za Telekom Austria. Ko je bil tretjič soočen z vprašanjem pa je vendarle izustil “ne”.

Lastnik T-2, Jure Krč, je na to takoj odgovoril, da se s Škrubejem dobro poznata. Ta naj bi pri njem dlje časa lobiral, nazadnje pa ga povabil na kosilo s hrvaškim lobistom (za to ima priče), da bi ga prepričal, da bi se sestali z Austria Telekomom in dogovorili o prevzemu T-2. Škrubej tega ni več zanikal.

ZAKLJUČKI
KNJF je sprejela več sklepov, najpomembnejša med njimi pa sta dva. Na predlog ZL je bil s 5 glasovi ZA in 4 PROTI izglasovan poziv vladi, da razreši še preostale člane Upravnega odbora DUTB in imenuje nove. Na predlog NSi pa je bil pod drugo točko sprejet sklep, da DZ predlaga Računskemu sodišču, da pregleda zakonitost in gospodarnost postopkov določanja DUTB v primerih Sava d.d., T-2 d.d. in Avtotehna.

 

 Deli!

Deli.