Vladna koalicija je na odboru državnega zbora sprejela amandma Levice, da svojo odgovornost za protipravna dejanja sprejme tudi država, nato ga je na seji državnega zbora črtala iz zakona. V Levici bomo na jutrišnji tretji obravnavi zakona znova predlagali, da se oškodovancem omogoči možnost kolektivne tožbe zoper državo, občino ali nosilca javnih pooblastil.
Najprej za, potem proti izboljšavam zakona
Odbor za pravosodje je pred dvema tednoma potrdil Predlog zakona o kolektivnih tožbah, s katerim se oškodovancem zagotavlja možnost, da skupaj vložijo tožbo zoper povzročitelja škode. Kolektivne tožbe poleg tega oškodovancem zagotavljajo tudi boljši, učinkovitejši ter cenejši dostop do pravne zaščite.
Taisti odbor je sprejel za oškodovance tudi dva pomembna amandmaja Levice. S prvim bodo možnost kolektivne tožbe dobili ne le tisti, ki bodo oškodovani v prihodnje, ampak tudi vsi, katerih zahtevek še ni zastaral. Tudi oškodovanci iz afere »švicarski franki«, oškodovanci v primeru Kemisa na Vrhniki, pa tudi oškodovanci iz afere »dieselgate«, izbrisani imetniki podrejenih obveznic in drugi.
Sprejet je bil tudi drugi amandma Levice, da svoj del odgovornosti za množična oškodovanja sprejme država. Ta predlog Levice so najprej poslanci koalicije na odboru potrdili, potem pa so ga na obravnavi zakona v državnem zboru črtali in umaknili iz zakona o kolektivnih tožbah.
Diskriminacija oškodovancev je nesprejemljiva
Država je prva, ki mora sprejeti odgovornost. Pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja izhaja iz 26. člena Ustave. Zato ni nobenega utemeljenega razloga, da kolektivne tožbe v primeru protipravnega ravnanja ne bi bilo možno vložiti zoper državo, občino ali nosilca javnih pooblastil.
Matej T. Vatovec: »Nobene razlike ni med ljudmi, ki jih je opeharila banka kot varčevalce in kreditojemalce, in ljudmi, ki jih je opeharila država pri izbrisu obveznic. Zakaj bi diskriminirali oškodovance?«
Država naj sprejme odgovornost
V Levici bomo na jutrišnji tretji obravnavi zakona še enkrat predlagali, da se odgovornost razširi tudi na državo, občino ali nosilca javnih pooblastil, ter na ta način zagotovi čim večjem številu oškodovancev dostop do kolektivne pravne zaščite, ko je povzročitelj škode država.
