Vlada Marjana Šarca z novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ne odpravlja temeljne krivičnosti tega zakona, ki določa najnižje nadomestilo za porodnice, matere in očete pri 55 % minimalne plače iz leta 2006. Tako določena najnižja nadomestila znašajo samo 252 evrov mesečno, kar tem osebam niti približno ne zagotavlja socialne varnosti. Čeprav je zakon, ki je bil poslan v javno obravnavo, predvideval dvig najnižjih nadomestil in starševskega dodatka s 1. januarjem 2020, se je vlada odločila, da bo ta dvig zamrznila še za nadaljnji dve leti. Tako bodo – navkljub koalicijski zavezi, obljubam politike in pričakovanjem staršev – minimalno materinsko, starševsko in očetovsko nadomestilo ter starševski dodatek dvignjeni na raven denarne socialne pomoči šele leta 2022. Vlada RS bo na starših v dveh letih, kolikor bodo čakali na dostojne dvige družinskih prejemkov, zaradi prenehanja usklajevanja družinskih nadomestil prihranila 4 milijone evrov. To ni sprejemljivo. Zato v Levici z dopolnili med drugim predlagamo, da se najnižja nadomestila in starševski dodatek dvignejo na 402 evra z 1. januarjem 2020, kot je bilo prvotno načrtovano.
Vlada naj bi izboljševala položaj porodnic in staršev, a obenem računa na prihranek v državnem proračunu
Finančne ocene tega zakona razkrivajo vse njegove pomanjkljivosti. Z nepričakovanim dvoletnim zamikom dviga najnižjih starševskih nadomestil in starševskega dodatka na raven veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je na raven veljavne socialne pomoči za samsko osebo (402 evra), ter hkratno ukinitvijo usklajevanja materinskega, starševskega in očetovskega nadomestila bo vlada v letih 2020 in 2021 prihranila 4,03 milijona evrov, v kombinaciji z ostalimi ukrepi pa 2,91 milijona evrov. Za leto 2022, ko se s tem zakonom končno predvideva dvig najnižjih nadomestil in starševskega dodatka, se za vse ukrepe tega zakona predvideva le 790 tisoč evrov dodatnih proračunskih izdatkov. To ni znesek, zaradi katerega bi morale porodnice in starši na dvig najnižjih nadomestil na dostojnejšo raven čakati še dve polni leti.
Levica predlaga, da se najnižja nadomestila in starševski dodatek dvignejo na 402 evra z 1. januarjem 2020, kot je bilo prvotno načrtovano
V Levici ne vidimo nobenega razloga za odlaganje dviga najnižjih nadomestil z mizernih 252 evrov na 402 evra, kolikor znaša veljavni osnovni znesek minimalnega dohodka. Finančne posledice, kot jih navaja vlada v obrazložitvah, ne opravičujejo dvoletnega zamika tega dviga. Gre namreč za nekaj milijonov evrov stroškov z naslova dviga nadomestil in starševskega dodatka. Spomnimo, da je vlada Marjana Šarca ustvarila večstomilijonsko proračunsko luknjo z razdavčitvijo plač in regresa za najbolje plačane osebe, zdaj pa namerava na plečih staršev in otrok prihraniti nekaj milijonov evrov. Zato predlagamo, da se usklajevanje nadomestil za porodnice in starše ne ukine.
Predlagani zakon ima še eno težavo. Leta 2023 mora biti zaradi zakonskih določb znova opravljena ocena minimalnih življenjskih stroškov ter na tej podlagi določen nov osnovni znesek minimalnega dohodka in s tem tudi nova višina socialne pomoči. To je le eno leto po tem, ko se bodo na podlagi tega zakona minimalna nadomestila in starševski dodatek dvignili na raven socialne pomoči. Kmalu za tem pa se bo zaradi določitve nove višine socialne pomoči zopet ustvarila razlika med socialno pomočjo in najnižjimi nadomestili za starše. Zato v Levici z amandmaji predlagamo, da se dvig najnižjih nadomestil ter starševskega dodatka veže neposredno na osnovni znesek minimalnega dohodka in ne na fiksni znesek, kot predlaga vlada. S tem bi namreč dosegli sprotno usklajevanje minimalnih nadomestil in osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar bi pomenilo, da bi najnižja nadomestila vedno sledila višini socialne pomoči.
V Levici predlagamo tudi spremembo pri plačilu nadomestila za matere, ki uveljavljajo pravico do dojenja med delovnim časom. Zdi se nam pravično, da se materam nadomestilo plače prizna do otrokovega 18. meseca in se izplača v sorazmernem delu plače. Zdaj namreč velja, da je mati upravičena do nadomestila le v primeru dojenja otroka do devetega meseca starosti, pa še to v sorazmernem delu minimalne plače iz leta 2006.
Poleg navedenega predlagamo, da se iz novele črta omejitve za državljane tretjih držav. Vlada namreč predlaga, da do družinskih prejemkov ne bi bili upravičeni tisti državljani tretjih držav, ki v Sloveniji delajo manj kot šest mesecev ali pa tu študirajo. V Levici ne vidimo razloga, zakaj denimo študentka, ki ne prihaja iz države članice EU, v Sloveniji študira in ima otroka, ne bi bila upravičena do enakih pravic, kot veljajo za slovenske državljane ali državljane EU.
