Danes sta na pobudo Združene levice skupaj zasedala Odbor za pravosodje in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Tema: kazensko preganjanje novinarjev zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov.
Ob sklicu seje so poslanci Združene levice predložili dva sklepa. Prvi je pozival Vlado, da v najkrajšem možnem roku v zakonodajni postopek vloži spremembe Kazenskega zakonika, ki bo zaščitil novinarje pred kazenskim pregonom zaradi razkritja tajnih podatkov, v primerih ko za njihovo razkritje obstaja javni interes. Odbor je sklep soglasno potrdil.
Drugi sklep pa glasovanja sploh ni ugledal. Slednji je Vladi nalagal, da nemudoma poišče rešitve, ki bodo preprečile nadaljevanje kazenskih postopkov, ki že potekajo zoper novinarje zaradi razkritja tajnih podatkov in to kljub temu, da za razkritje nedvoumno obstaja javni interes. Ob sklepu so se zganili nemara vsi državni organi z razlago, da gre za nedopusten pritisk zakonodajne veje oblasti.
Grob formalizem in vik in krik zaradi ”nedopustnega pritiska” si je prislužila preprosta zahteva, da se zaščiti svobodo govora in njegove nosilce, medijske delavce. To sicer ni nikakršni precedens. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je zelo jasna, prav tako je jasen 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah: poseg v svobodo novinarskega poročanja je sprejemljiv le, če je upravičen z varstvom pomembnejše potrebe v javnem interesu. Da so kršena temeljna načela svobode izražanja, da se izvaja neposreden pritisk na medijske delavce zavoljo njihovih razkritij in da se posredno ustrahuje medijsko službo v javnem interesu, ki lahko brzda oblast, je predpogoj demokracije. A ta, kot po navadi, ne zanima tiste, ki so na oblasti.
Ljubljana, 10.02.2015
Pic by Velma
