Zaradi pomanjkljive zakonodaje delavci, ki jim je odrejena karantena, ostanejo brez polovice plače in niso upravičeni do nadomestila, ki pripada okuženim ali bolnim delavcem. Vsi delavci npr. učitelji in učiteljice, ki so prišli v stik z okuženim učencem, zdravstveni delavci, ki so obravnavali okuženo osebo, delavci v proizvodnji, trgovinah in tako naprej so zaradi stika z okuženimi ali potencialno okuženimi morali zaradi varnosti javnega zdravja ostati doma in so ostali brez polovice dohodka. V Levici predlagamo trajno sistemsko dopolnilo k Zakonu o delovnih razmerjih, s katerim bi vsem delavcem, ki jim je odrejena karantena, zagotovili nadomestilo v višini 80 % plače oziroma vsaj v višini minimalne plače, ki bi se krilo iz zdravstvene blagajne.
Delavcem v karanteni mora biti zagotovljena socialna varnost in pravično nadomestilo
Da bi zagotovili varovanje javnega zdravja, je oblast v času epidemije COVID-19, skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih, za vse, ki so prišli v stik z okuženimi ali potencialno okuženimi, odredila karanteno. S tem se je zavarovalo javno zdravje, medtem ko za socialno varnost delavcev ni bilo primerno sistemsko poskrbljeno. Delavci so ostali brez polovice dohodka, saj se je, ob manku sistemske ureditve, odreditev karantene s strani oblasti obravnavalo kot višjo silo. Tako se je zgodilo, da so npr. zdravstveni delavci zaradi stika z okuženimi bolniki ali potencialno okuženimi ostali brez polovice dohodka za vse dneve, za katere jim je bila odrejena karantena.
Vlada je problem manjkajoče sistemske ureditve za delavce, ki jim je bila odrejena karantena, krpala v 4 interventnih zakonih. Do konca meseca maja se je tem delavcem zagotavljalo 80 % nadomestilo, a ta ukrep zaradi preklica epidemije, ki jo je narekovalo predvsem varčevanje, od 1. junija naprej ne velja več. V Levici smo na neustrezen preklic določb, ki so zagotavljale primerno varstvo delavcev, ki jim je odrejena karantena, opozarjali in predlagali amandmaje h korona paketu 3, a predstavniki vlade na naša vprašanja in prošnje niso niti odgovarjali. Posledično so od 31. maja vsi delavci, ki jim je odrejena karantena, upravičeni le do nadomestila v višini 50 % plače.
V primeru delavca s povprečno plačo 1150 evrov neto, ki bo 14 dni v mesecu delal, drugih 14 pa bo v karanteni s 50 % nadomestilom, to pomeni, da bo ob koncu meseca (skupaj s sorazmernim delom malice in prevoza) prejel 862 evrov neto. Za delavca na minimalni plači, ki prejme 700 evrov neto, pa odrejena karantena pomeni, da bo na koncu meseca (skupaj s sorazmernim delom malice in prevoza) prejel 525 evrov neto. Odrejena karantena torej pomeni znaten upad prihodkov in s tem bistveno poslabšanje materialnega položaja teh delavcev.
Primerno ureditev smo že imeli, trenutna je nevarna za javno zdravje
Do leta 2014 je Slovenija primerno ureditev za zaščito delavcev v karanteni že imela. V Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je bilo opredeljeno, da se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja krije 100 % nadomestilo plače:
“100% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, darovanja krvi, posledic dajanja krvi ter izolacije oziroma karantene”.
Karantena je odrejena zdravim osebam, zato po trenutni ureditvi niso upravičene do bolniškega nadomestila. A to ne pomeni, da cilj odreditve ni skrb za zdravje. Nasprotno, namen karantene je preprečiti splošno družbeno nevarnost za javno zdravje. V tem smislu zaposleni, ki jim je odrejena karantena, prispevajo k javnemu zdravju in prav je, da jim nadomestilo plače v tem primeru zagotavlja nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot to predlagamo v Levici.
Trenutno nadomestilo, ki ne zadostuje za preživetje delavca in njegove družine, pomeni resno tveganje, saj obstaja velika verjetnost, da delavci zaradi strahu pred izgubo polovice dohodka ne bodo prijavljali stikov z okuženimi osebami. Vztrajanje pri trenutni ureditvi zato samo po sebi pomeni tveganje za javno zdravje.
Plačilo nadomestila s strani države lahko prepreči slabe in nezakonite prakse delodajalcev
V zadnjem času se pojavlja veliko groženj (predvsem tujim) delavcem, da naj zaradi potencialne karantene ne zapuščajo države. V nekaterih primerih so morali delavci celo podpisati izjave, da države ne bodo zapustili. To je seveda nedopusten poseg v svobodo, pravice in zasebnost delavcev, da razpolagajo s svojim prostim časom, ter disciplinski ukrep, za katerega ni prav nobene pravne podlage. Dejanja nekaterih delodajalcev so jasen pokazatelj, da se želijo nekateri delodajalci na vse načine izogniti kakršnim koli obveznostim, povezanim z epidemijo. Tudi to je razlog, da mora za plačilo nadomestila za odrejeno karanteno poskrbeti nosilec obveznega zavarovanja in v interesu javnega zdravja.
Vsi, tudi tuji delavci, plačujejo davke in prispevke v Sloveniji, prav tako prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, zato je prav, da vsi delavci tudi v primeru odrejene karantene prejmejo ustrezno zaščito.