Vlada je v obravnavo vložila zakon o vrednostnih papirjih. V Združeni levici smo zakonu nasprotovali, ker z olajševanjem čezmejnega poslovanja ne rešuje nobenega realnega problema. V resnici pospešuje že tako prehitro poslovanje s finančnimi instrumenti, ki je eden od povodov, če že ne vzrokov za krizo. Integracija kapitalskega trga bo nedvomno koristila predvsem finančnim sektorjem držav – številne med njimi so de facto davčne oaze –, v katerih je koncentrirana glavnina finančnega kapitala.
Če od liberalne vlade že ne moremo pričakovati, da bi se uprla škodljivim trendom financializacije, pa je nesprejemljivo, da ne zaščiti minimalnih interesov svojih državljanov. Z zakonom se bodo v roku enega leta ukinili brezplačni registrski računi. Ti so bili vzpostavljeni v procesih lastninjenja, ko so ljudje prek certifikatov dobivali deleže v podjetjih. Ker gre za zelo majhne deleže, s katerimi ljudje praviloma ne trgujejo, so bili vzpostavljeni ti, brezplačni registrski računi. Po novi ureditvi pa se bodo morali imetniki vrednostnih papirjev odreči svojemu premoženju, če ga bodo hoteli obdržati, pa bodo morali odpreti plačljive, trgovalne račune. Minimalni strošek za posameznika, ki bi vrednostne papirje prodal, da bi se izognil dolgoročni stroškom vodenja, je okrog 35 EUR. Po zadnjih podatkov je takih računov še 280.000, večinoma gre za račune ljudi, ki so delničarji postali v postopkih lastninjenja ali z dedovanjem pred letom 2012. Čeprav se vladi ni zdelo vredno ugotoviti strukture teh ljudi, je jasno, da gre pretežno za upokojence, ki so delničarji postali po naključju.
Jasno je, kdo bo ta ukrep plačal, prav tako pa je jasno, komu bo koristil: borznoposredniškim hišam. Te bodo zaslužile neposredno, z nadomestili za prenos, odpiranje računa, vodenje in zapiranje računa ter s provizijami pri prodaji. Korist bodo imele tudi od povečanja prometa zaradi prisilne prodaje vrednostnih papirjev po ukinitvi registrskih računov. Pri prenosu 280.000 računov bodo borzno-posredniške hiše samo s prisilnimi prenosi zaslužile prek 10 milijonov evrov, kar pa je le dodatek k drugim bombončkom. Spremenjeni zakon namreč predvideva celo, da izplačilo dividend ne bo mogoče več brez posredovanja borznoposredniške hiše. Če upoštevamo še velike zaslužke pri prevzemnih poslih v okviru privatizacije, vidimo, katere razredne interese pod pokroviteljstvom Evropske komisije uveljavlja vlada Mira Cerarja.
Združena levica je vložila amandma, ki bi omogočil ohranitev registrskih računov za fizične osebe. Koalicija sicer ni zbrala moči, da bi ga podprla, obljubila pa je, da bo sodelovala pri oblikovanju rešitve, ki bi omejila obremenitev imetnikov registrskih računov.
