Združena levica je danes podprla predlog ustavnih sprememb 57. člena Ustave, s katerim se želi postaviti jasno mejo med javnim in zasebnim šolstvom. Predlog so poleg Združene levice podprle še stranke SD, Desus in ZaAB, podporo pa je v zadnjem trenutku umaknila največja koalicijska stranka SMC.
Ustavno sodišče se je o financiranju javnih in zasebnih šol iz proračuna odločalo že dvakrat, leta 2001 in konec leta 2014. V drugi presoji se je ustavno sodišče s 5 glasovi za in 4 proti odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol neustavno. Zato je razveljavilo določbo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri zasebnim šolam pripada 85 odstotkov javnih sredstev za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa.
V bran javnem šolstvu
Po tej presoji ustavnega sodišča bi moral Državni zbor uzakoniti, da mora država v enaki meri financirati javne in zasebne osnovne šole. Ob tem je Luka Mesec poudaril, da je zadnja odločitev ustavnega sodišča ustvarila nevaren precedens, ko je posegla v obstoječe razmerje med javnim in zasebnim šolstvom ter odprla možnost zasebnim šolam za uveljavljanje tako ekonomskega kot ideološko-političnega interesa.
Ker smo v Združeni levici zagovorniki javnega, brezplačnega in vsem dostopnega laičnega šolstva, nasprotujemo pa razcvetu zasebnih osnovnih šol, njihovem financiranju iz javnih sredstev, sploh v časih rezov in varčevanja v javnem sektorju, smo se odločili za podporo predlogu spremembe 57. člena ustave z besedilom, ki bo jasno potegnilo ločnico med javnim in zasebnim šolstvom.
In zakaj SMC ni podprl ustavne spremembe…
Največja vladna stranka pa se je včeraj odločila drugače in danes ni želela prispevati potrebnih podpisov, predlagatelj spremembe (SD) pa je ostal brez potrebne dvetretjinske večine za ustavno spremembo. V največji vladni stranki so prepričani, da je predlagana sprememba v nasprotju z 20. točko obrazložitve ustavnega sodišča, javnosti pa sporočajo, da spoštujejo odločitev minimalne večine ustavnih sodnikov, ki trdijo, da 100 % javno financiranje zasebnega osnovnega šolstva zapoveduje ustava.
V Združeni levici menimo, da gre pri obrazložitev ustavnega sodišča: 1) za še en poseg minimalne večine ustavnih sodnikov v prid pridobitnih zasebnih interesov proti javnemu, v prid politične desnice in kapitala, ter da 2) obrazložitev ustavnega sodišča nima čisto nobene povezave s spremembo ustave in je tudi ne ovira. Glede na argumente, ki jih navajajo v največji vladni stranki, nas žalosti, da ne znajo ali ne želijo znati tolmačiti odločitve ustavnega sodišča. Namreč, zakonodajalec je tisti, ki določa ustavne okvire, funkcija ustavnega sodišča pa je, da presoja, ali so vsi ostali akti skladni z Ustavo.
Čas je, da spremenimo ustavo in ohranimo javno šolstvo!
Ljubljana, 18.02.2015
