Ustavno sodišče je odločilo, da mora država v celotni financirati vse zasebne osnovne šole, zdajšnje stanje različnega financiranja pa razglasilo za neustavno. Leta 2001 je sicer ustavno sodišče že odločilo, da je to vprašanje v prosti presoji zakonodajalca, tokrat pa se je odločilo nasprotno.
Odločbo je utemeljilo s tem, da ustava zagotavlja pravico do brezplačnega osnovnega šolanja, ne glede na to ali gre za šolanje v javni ali zasebni instituciji. Poleg javnih šol so v celoti financirane tudi zasebne šole s koncesijo, tiste brez koncesije pa dobijo 85 % sredstev za svoje delovanje. Da je utemeljitev ustavnega sodišča šibka je jasno že iz ločenega mnenja ene od ustavnih sodnic, ki izpostavlja, da bi bila pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja kršena le, če se otroci ne bi mogli vključiti v eno izmed šol iz javne mreže osnovnih šol.
Širše pa ta odločitev, ki je bila sprejeta s 5:4, kaže na izjemno negativne trende vdora zasebnih interesov v javno dobro. Pri zasebnih šolah gre za posebno obliko javno-zasebnega partnerstva, kjer se z javnimi sredstvi financira zasebne interese. Zasebni lastnik šole ima namreč dodaten lastni interes – ali profit ali širjenje svojih svetonazorskih prepričanj. Vsaj načelno pa javno šolstvo zagotavlja čim bolj kvalitetno izobrazbo za vse. Vse bolj pa zasebni interes vdira tudi z druge strani, saj se izobraževanje prilagaja interesom gospodarstva, šolarjem pa – na primer z vpeljavo predmeta o podjetništvu – vceplja neoliberalno miselnost.
V Združeni levici se zavzemamo za jasno ločitev med zasebnim in javnim. Odločno nasprotujemo javnemu financiranju zasebnih šol, tako tistih s koncesijo kot tistih brez nje. Univerzalno dostopno šolstvo mora zagotavljati država! Dodatna grožnja je, da bodo polno financirane zasebne šole z le majhnim prispevkom staršev (šolnino), lahko dosegale nadstandardno izobraževanje, kar dolgoročno vodi v prevlado zasebnega šolstva nad javnim. Takšno šolstvo pa ni univerzalno dostopno, ampak je selektivno na podlagi premoženja, kar utrjuje razredne delitve, kot se to kaže na primeru ZDA, kjer imamo en šolski sistem za revne in enega za bogate.
Odločitev ustavnega sodišča je dodatno zgrešena zaradi trenutne podhranjenosti javnega šolstva, ki se mu z varčevalnimi ukrepi jemljejo finančna sredstva. Učiteljske plače so vse nižje, vse pogosteje se pojavljajo nestalne, prekarne zaposlitve, primanjkuje sredstev za infrastrukturo in didaktične pripomočke, … Na istih sredstvih, pri katerih se ostro varčuje, pa parazitirajo »zasebne« šole – s to odločitvijo ustavnega sodišča tudi 100 %. Vlada je izrazila strinjanje s popolnim javnim financiranjem zasebnega šolstva. Hkrati pa je Ministrstvo za izobraževanje s 1. januarjem letos začasno ukinilo financiranje dodatne strokovne pomoči učencem in dijakom s posebnimi potrebami in obljubilo, da bodo učno pomoč “poskusili” umestiti v sistem financiranja takoj, ko bo mogoče.
Ustava Republike Slovenije nikakor ne favorizira zasebnega šolstva. Gre za še en poseg minimalne večine ustavnih sodnikov v prid pridobitnih zasebnih interesov proti javnemu, v prid politične desnice in kapitala. Če ustavno sodišče sporoča, da 100 % javno financiranje zasebnega osnovnega šolstva zapoveduje ustava, potem je očitno čas, da spremenimo ustavo.
Ljubljana, 07.01.2015
Združena levica
