Komentar: Matej T. Vatovec
Vlada je predlog zakona o spremembah Zakona o zunanjih zadevah dala v sprejem po nujnem postopku zaradi preprečevanja težko popravljivih posledic za delovanje države. Katere so te nepopravljive posledice, ki bi sledile, če ne bi takoj sprejeli omenjenih sprememb?
Prvi razlog, ki ga navaja Vlada, je bistveno zmanjšanje stroškov objave mednarodnih pogodb v Uradnem listu. Drugi razlog, in kar je najbolj pomenljivo, pa je ta, da bo “omogočeno, da [Slovenija] zaključi ratifikacijske postopke za Pridružitvene sporazume med EU in Ukrajino, Gruzijo ter Moldavijo.” Slovenija naj bi, po mnenju vlade, za to imela interes. Interes to storiti čim prej, oz. do 21. maja, do zasedanja vzhodnega partnerstva v Rigi.
V Združeni levici ne nasprotujemo tehnični rešitvi, smo za pocenitev postopka, če to ne škodi demokratičnosti. Imamo pa do teh razlogov in do samega postopka močne zadržke. Prvi je ta, da gre za eklatantno zlorabo poslovnika. Nekaj tisoč evrov za objavo mednarodnih sporazumov v času sprejemanja po skrajšanem postopku, denimo, ne bi pomenilo težko popravljive posledice za delovanje države.
Skratka, zavračamo razloge za sprejem po nujnem postopku. Po mnenju vlade mora Slovenija pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino ratificirati do zasedanja vzhodnega partnerstva v Rigi. To ne drži. Slovenija nima nobenega obveznega roka, do kdaj mora o tem odločati. Predvsem pa Slovenija ni dolžna ratificirati nobenega sporazuma. Še najmanj pa sporazuma, ki v mednarodne odnose uvaja neenakopravnost.
Ta sporazum bo koristil izključno evropskemu kapitalu, da bo lažje izkoriščal prebivalstvo in naravne vire Ukrajine. Ukrajinsko prebivalstvo bo imelo od sporazuma približno toliko koristi kot države nekdanje Jugoslavije – nobene. Celo EU je pri tem sporazumu naredila korak nazaj. Ministrska trojka Ruske federacije, Ukrajine in EU-ja je 12. septembra lani zamrznila izvajanje ekonomskega dela sporazuma do konca leta 2015. Ta zamrznitev bi morala postati trajna.
Geopolitično je ta sporazum uperjen proti Ruski federaciji. Kar koli si mislimo o njem, dejstvo je, da je bil ta izsiljeni sporazum eden od sprožilcev državljanske vojne v Ukrajini. Če to ni zadosten dokaz, da je sporazum škodljiv in da ga je treba spremeniti v sporazum o enakopravnem sodelovanju, potem ne vem, kaj je. Če hoče EU znižati carine za uvoz ukrajinskega blaga, lahko to naredi enostransko, ne da bi si podredila Ukrajino. Če Evropa resno misli s finančno pomočjo, ni treba odpustiti 10 odstotkov ukrajinskih javnih uslužbencev, ni treba podvojiti cen plina in znižati minimalne plače.
Predsednik državnega zbora je na kolegiju izjavil, da obstaja absolutna politična volja za ratifikacijo sporazuma. Sicer naj bi sledile negativne posledice za Slovenijo. Pred prihodom Združene levice v Državni zbor, je ta v mednarodnih odnosih zastopal stališča velikih sil, EU in Nata. Z glasom Združene levica pač ne več. In dokler naši prebivalci večinsko nasprotujejo agresivni politiki ZDA, vaša volja ne bo nikoli absolutna, v Združeni levici pa bomo zagovarjali stališča teh prebivalcev. Izvolite pogledati raziskave Gallupovega inštituta: po nasprotovanju politiki ZDA smo na tretjem mestu. In kaj so uničeni odnosi z Rusko federacijo ter podpiranje neofašizma in oligarhije v Ukrajini drugega, kot evropska in s tem tudi slovenska servilnost politiki ZDA?
Kar pa zadeva mednarodnih konsekvenc: EU naj bi bila skupnost enakopravnih in svobodnih držav. Če kdo ve za kakšne indice, da bi bila Slovenija lahko kaznovana zaradi načelne politike, naj jih da na mizo, ne pa da se s tem blefira v obrazložitvah zakonov. Predvsem pa, kako ministrstva ni sram, da se ob 70-letnici zmage nad fašizmom in domačimi izdajalci prilizuje skrajno nacionalističnim režimom v EU in odkritemu fašizmu v Ukrajini.
Evropska vzhodna politika postaja novi Drang nach Osten, tretji v zadnjih sto letih. Zakona, ki se sklicuje na tako politiko in bi olajšal sprejem spornega pridružitvenega sporazuma, iz protesta v PS Združena levica nismo podprli.
Ilustracija: Iztok Sitar/Mladina
