Poročilo protikorupcijske komisije je razkrilo, da je bilo v javnem sektorju v zadnjih 12 letih izplačanih kar 1,5 milijarde EUR honorarjev prek avtorskih in podjemnih pogodb. Prvih sto prejemnikov honorarjev je dobilo nekaj manj kot 30 milijonov EUR. Med njimi je kar 48 visokošolskih profesorjev, pripadnikov t.i. akademske kaste: dr. Stanka Setnikar Cankar, dr. Metka Tekavčič, dr. Maks Tajnikar, dr. Janez Stare, dr. Marko Vintar in drugi. Ti so ob svojih rednih plačah – kot redni profesorji na fakultetah – prejemali še po več tisoč evrov honorarjev mesečno za razne zunanje projekte ali pa za poučevanje na izrednem študiju.
Stanka Setnikar Cankar
»Zanimivo pa je, da ravno ljudje, ki so v zadnjih 10 letih počrpali 1,5 milijarde EUR iz javnega sektorja, pravijo da denarja ni, ko pridejo v politiko. Tako je trdil Borut Rončevič v Janševi vladi, tako trdi Stanka Setnikar Cankar v Cerarjevi. In ker “denarja ni”, zagovarjajo reze pri najšibkejših. Pri učencih, ki potrebujejo učno pomoč, pri pripravnikih, ki morajo delati zastonj, pri mladih, ki so vse bolj prekarizirani«, komentira aktualno dogajanje glede izplačevanja megahonorarjev vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec.
Stanka Setnikar Cankar, ki je v času svojega kratkega ministrovanja zagovarjala, da je potrebno ukiniti dodatno učno pomoč za otroke, ki stane 1,5 milijona EUR, je v zadnjih 10 letih izplačala za 636.000 EUR avtorskih honorarjev. To pa je skoraj polovica od 1,5 milijona, kolikor bi stala učna pomoč, katero je želela ukiniti! Čeprav je predsednik vlade sprejel odstop Setnikar Cankarjeve, zgodba o megahonorarjih še zdaleč ni končana.
Dušan Mramor
Med osebami, ki so v zadnjih dvanajstih letih od javnih institucij prejemali visoka izplačila prek avtorskih ali podjemnih pogodb, sta tudi predsednik vlade Miro Cerar in drugi človek Vlade, finančni minister Dušan Mramor.
Slednji je mojster cinizma. Medtem ko je v svojih dosedanjih izjavah opravičeval nadaljevanje politike varčevalnih ukrepov, je zdaj s svojo retoriko cinizma poskusil opravičiti lastne avtorske prejemke.
Minister Mramor je po lastnih besedah obstransko zaslužil nekaj pod 100.000 €. Ob tem pa je povedal, da »nismo več v komunizmu in da se mu sistem dodatnih plačil profesorjev zdi povsem normalen«, ni pa želel razkriti podatkov pred letom 2003, ko naj bi pridobil glavnino avtorskih honorarjev. Njegovi tiskovni predstavniki pravijo, da ne razpolaga z natančnimi podatki, ker jih ne more pridobiti iz uradne evidence.
Miro Cerar
Predsednik Vlade Miro Cerar je, kot poročajo današnji mediji, bil več kot zadovoljen s pojasnili finančnega ministra Mramorja. Včeraj je medijem povedal, da nima nobenega razloga, da ne bi ministru Mramorju še naprej zaupal in da to nikakršna ovira.
Ali je delovanje sistema, ki omogoča, da tudi v javnem sektorju akademska manjšina bogati na račun večine, res povsem normalno? Ali je res povsem normalno, da tak izkoriščevalski sistem zagovarjata prva človeka Vlade, finančni minister Mramor in predsednik Cerar?
Kaj nam vse to pove?
Izjava ministra Mramorja, »nismo več v komunizmu« ne kaže smo ciničnega odnosa predstavnika vladajočega razreda do premoženjske in dohodkovne neenakosti ter revščine. S to izjavo je Mramor sporočil javnosti, da živimo v kapitalizmu, v katerem je tovrstno služenje nekaj povsem normalnega in legalnega. Z drugimi besedami, povsem normalno je, da visoki javni funkcionarji izkoriščajo svoje pozicije za bogatenje, medtem ko se mnoštvo ljudi komaj da prebija iz dneva v dan.
In kaj še?
Da je javni sektor razslojen. Če pogledamo visokošolski sistem, lahko vidimo, da ga obvladuje ga kasta, ki ima doživljenjske pozicije, ugled in moč. Tej kasti niso tuji »izleti« v politične vode, saj jim pozicije, ugled in moč v sistemu, ki ga obvladujejo, omogočajo udejanjanje lastnih interesov, ki jim prinašajo visoke zaslužke.
Spremembe so nujne!
Če želimo spremeniti delovanje tega kastnega sistema, potem je nujno potrebno speljati vpeljati temeljite spremembe in zagotoviti demokratizacijo univerz: omejiti števila mandatov za vodilne funkcije in odpraviti doživljenjske pozicije, onemogočiti outsourcing dela, demokratizirati volilne postopke rektorjev, dekanov, senatov in upravnih odborov, določiti pogoje zaposlovanja nekdanjih političnih funkcionarjev in politiko napredovanj v javnem sektorju ter ukiniti izredni študij.
Ljubljana, 12.03.2015
Foto: Jure Eržen/Delo
