7. in 8. decembra je v Škofji Loki potekal ‘’mednarodni znanstveni posvet’’ o ‘’človekovih pravicah’’, za katerim se skriva malo človekovih pravic, a veliko črnitve NOB. Koliko je konzervativni desnici v resnici mar za človekove pravice, je sicer pokazala z nasprotovanjem enakopravnosti istospolno usmerjenih, napadanjem reproduktivnih pravic žensk in z odnosom do beguncev.
Dogodek je le eden v vrsti napadov na delavski interes, ki jih v obrambi lastnih privilegijev izvaja rimokatoliška cerkev. V ta namen se pogosto poslužuje organizacijskih paravanov, kot sta Center za narodno spravo na nacionalni ravni ali društvo Lonka na ravni Škofje Loke. Prav slednja ne zamudi nobene priložnosti rehabilitacijo kolaboracije in demonizacijo socialne revolucije NOB, ki jo zvaja na preštevanje trupel in povojni obračun z narodnimi izdajalci.
Resnica je bolj kompleksna in predvsem drugačna. Socialna revolucija NOB je, vsem svojim omejitvam in deficitom navkljub, postregla z izjemnimi pridobitvami. Izgradnja industrijske baze, emancipacija žensk, javno zdravstvo in šolstvo, zunanjepolitična suverenost, delavsko upravljanje, dostojno plačilo in socialna varnost za slehernika, če naštejemo le nekatere preboje. Vse to je bilo mogoče, ker se je partizansko gibanje postavilo po robu tujemu okupatorju in domačim gospodarjem, ki so se v obrambi svojih izkoriščevalskih privilegijev zatekli pod njegovo krilo.
Danes se slovenska družba pospešeno približuje stanju, v katerem se je znašla pred drugo svetovno vojno. Tako kot takrat se danes vzpenjajo domači kapitalistični gospodarji, ki brezobzirno izkoriščajo upokojence, delavce, brezposelne, male podjetnike in obrtnike, politična oblast pa jih v tem vneto podpira. Razrašča se brezposelnost, izseljevanje, revščina in izključenost. Podjetja se privatizirajo in zaposleni odpuščajo, medtem ko se delovniki daljšajo in plače nižajo. V globalni delitvi dela postajamo podizvajalec razvitejših držav (predvsem Nemčije), zato bogastvo, ki ga ustvarjajo naši ljudje, subvencionira dobičke zahodnih koncernov. Ponovno drsimo v položaj revnega, perifernega kramarskega gospodarstva, skupaj z vsemi socialnimi posledicami, ki jih to prinaša.
Pravica do pokopa, pravica do upora
Nova raven spornosti
Da konzervativna desnica pod krinko človekovih pravic črni revolucijo in njene dosežke, je sicer žalostno, a že videno in pričakovano. Posebej sporno je, da sta med organizatorji društvi, ki za svoje delovanje prejemata javna občinska sredstva. Naravnost nedopustno pa je, da so se karnevalu zgodovinskega revizionizma pridružile javne ustanove Narodna in univerzitetna knjižnica, Loški muzej in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. To najostreje obsojamo in jih pozivamo, da se delovanja, ki s stroko nima nič, s klerikalno propagando pa veliko, v prihodnje vzdržijo.
