Pred slabima dvema tednoma je obalnokraški lokalni odbor Iniciative za demokratični socializem, članice koalicije Združena levica, obsodil zahtevo Mestne občine Koper (MOK), naj Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN) preda prostore Mladinskega kulturnega centra (MKC). V takratni izjavi smo opozorili predvsem na pomen, ki ga nosi ta prostor za kulturno in mladinsko okolje v Kopru. Predvsem je pomenljivo, da ne gre zgolj za prostor, ki bi bil v izključni pristojnosti DPZN, temveč je v zadnjem obdobju postal stičišče predvsem mladinskih in socialnih organizacij, kar je prispevalo tudi k njegovi pluralnosti.
Zapisali smo, da gre za dejavnosti, ki so “širšega pomena […], ki v vseh svojih vidikih skušajo prav mlade, vendar ne le njih, vzgajati v duhu drugačnega, samostojnega mišljenja in kritičnosti.” Izrazili smo tudi zaskrbljenost nad tem, da se brez premisleka, s puhlimi argumenti napoveduje preporod mladinske kulture, brez jasne strategije in konkretnih odgovorov. Najbolj pa nas je zaskrbela usoda naštetih dejavnosti, od mladinskih organizacij do dopoldanskega centra za brezdomce.
V sredo, 28. 1. 2015, je DPZN poslal sporočilo javnosti, naslovljeno “Dvodogovor”. Gre za sporazum, katerega podpisnika sta Marko Brecelj, predstavnik DPZN, in Timotej Pirjevec, predstojnik Urada za družbene dejavnosti MOK. V tem dogovoru je določeno, da bo DPZN vrnil prostore do 30. januarja. Prav tako sta se oba strinjala, da je “v MOK potrebno ohranjati kakovostne dejavnosti na področjih: mladinsko polje, kultura, sociala, medgeneracijsko sožitje, multimedijska in muzejska dejavnost.” Ob tem velja dodati, da je DPZN na MOK že naslovil zahtevo za nadomestne prostore za arhiv, ter da je Brecelj sam(oiniciativno) zamenjal vhodno ključavnico MKC. Gre morda za potezo, ki preprečuje morebitni skvot tistih, ki bodo ostali brez “zavetnika”?
Dvodogovor je ravno to, kar beseda pomeni: dogovor dveh, ki izloča vse druge deležnike. Ker se v Iniciativi za demokratični socializem zavzemamo za neposredno demokracijo, izražamo globoko razočaranje nad opisanim enostranskim razvojem dogodkov. V dogovoru dveh ostajajo na najslabšem ravno tisti tretji, ki pa predstavljajo veliko večino.
Zato na tem mestu ponavljamo zadnji poziv. MOK še enkrat pozivamo k vključitvi vseh sodelujočih pri oblikovanju programskih vsebin v “dvodogovor,” in nujno predlagamo, da slednjega preoblikuje v večstranski dogovor. DPZN pa pozivamo, da tudi v praksi udejanji to, za kar se zavzema: široko in odprto polje za delovanje alternativne in mladinske kulture. To lahko stori tudi tako, da se nesebično zavzame za vse organizacije, ki so delovale v prostorih na Gregorčičevi.
