Ustvarjalna platforma Inde je odgovor na pomanjkanje skupnih, neprofitnih in nekomercialnih prostorov v slovenskem delu Istre, pa tudi širše – glej podobni primer izolskega Argo, ki od novega leta žal ne obstaja več. UP INDE je tudi zanikanje neoliberalne dogme, da alternative ni, je upor proti redukciji človeka na potrošni material v kapitalističnih vajetih, je dokaz, da je aktivna participacija v družbenem življenju mogoča kljub omejenim sredstvom. Čeprav so skvoti nenehno soočeni z vprašanjem fizičnega obstoja, nudijo zatočišče projektom, ki jih financerji ne bi podprli tudi zaradi neformalizirane narave delovanja tovrstnih skupnosti. Iniciative, ki se gradijo od spodaj navzgor, uspejo udejaniti obrobne ideje, ki danes presegajo tradicionalno razumevanje skvoterstva in ga, z novimi oblikami sobivanja, nadgrajujejo v družbeni eksperiment. Vedno bolj namreč postaja jasno, da tekmovalnost in individalizem v resnici ne prinašata blaginje, ampak poglabljata razlike pri čemer nas je ogromna večina oropana dostojnega življenja.
Tovarištvo, sodelovanje, soodločanje, samoorganizacija, prostovoljstvo, solidarnost, strpnost, nehierarhičnost, neprofitnost in neavtoritarnost tvorijo temelj neodvisnega političnega delovanja UP INDE, ki naslavlja vsiljeni status quo oblasti, nekritično podrejajoče se prevladujočemu sistemu. Le-ta zapoveduje agresivno prilagajanje ter ustvarja svet napetosti, tesnobe in paranoje, ki producira vsebine z namenom razkroja družbenih vezi. Vsak odklon od komercialne dobičkonosnosti zato predstavlja tveganje za spremembo družbene zavesti, ki se ne bo več podrejala absolutnemu nadzoru in represiji nad kritično mislijo. Ta se najlažje izrazi v neodvisnih prostorih, zato je obstoj avtonomnih skupnosti nujen tudi za razvoj celotne družbe: neobremenjeno delovanje omogoča nenehno preizpraševanje prevladujočih družbenih vzorcev, ki se tako posodabljajo in dopolnjujejo. Lokalni odbor IDS Obalno-kraška zato izrekamo polno podporo kolektivu UP INDE, ki se je medtem že odzval na poziv DUTB.
Koper že dolgo ni več kraj, ki bi vsaj skušal nuditi prostor najrazličnejšim družbenim skupinam in ki bi si želel družbenega napredka. Kot premnogi drugi centri, polira zunanjo podobo, pri čemer zanemarjeni, zapuščeni in vandalizmu podvrženi objekti kot groteskne pošasti opozarjajo na neodgovornost lastnikov, kot po pravilu javnih institucij ali gospodarskih družb. Cene nepremičnin ponovno rastejo in vabijo premožnejše, revnejši so prisiljeni k umiku, gentrifikacija pa ne prizanaša niti alternativni sceni. Mesta, kjer prevladuje kapital, dopuščajo zgolj nekritično izbiro navidezno različnih življenjskih stilov v new-age urbanem okolju, prihranjeno seveda le za finančno preskrbljene.
Tako so na dan zadnjih lokalnih volitev, 5. oktobra 2014, mladi koprski alternativci vstopili v deset let propadajoče in nezavarovane prostore nekdanje tovarne INDE v Kopru. Del z najstabilnejšo konstrukcijo so očistili najrazličnejšega materiala, smeti in odrabljenih igel, ga sanirali in zaščitili. Štiri mesece kasneje, 5. februarja 2015, so z javnim delovanjem prevzeli tudi odgovornost do širše okolice, še vedno in neprestano pa potekajo vzdrževalna, restavratorska in konzervatorska dela. Paradoksalno je ravno UP INDE poskrbel, da je Koper pristal tudi na zemljevidu alternativne in progresivne mladinske scene ter mesto postavil ob bok večjim evropskim mestom s prizorišči, nastalimi na zapuščenih območjih nekdanje industrijske dejavnosti (ljubljanska stara mestna elektrarna in tovarna Rog, bivša elektrarna Bankside Power Station v Londonu, bivša tovarna tobaka Van Nelle v Rotterdamu, območje nekdanjih premogovnikov v nemškem Essnu, industrijsko območje v Duisburgu).
Nedavno je lastnica celotnega objekta in zemljišča postala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je podpornike v petek, 13. 1. 2017, seznanila, da morajo do 30. 1. 2017 zapustiti prostore in odnesti stvari, ker gre za življenjsko nevarno območje. V začetku decembra 2016 je namreč organizacija Alpe Adria Green na različne pristojne naslove poslala prijavo glede nevarnega azbesta na tem območju: abestne plošče se krušijo, azbestni prah veter zanaša tudi kilometre daleč, okoliški zaposleni in prebivalci pa tvegajo razvoj azbestoze. RTV SLO je pripravila reportažo in v INDE-ju tudi intervijuvala nekaj podpornikov platforme, ki so pozdravili to nenadno skrb za zdravje, obenem pa zagotovili, da na območju avtonomne cone (cca. 500 m2) azbesta ni oziroma je odstranjen, zato ne vidijo razloga za vstop v prostor in da pričakujejo, da bodo o začetku čiščenja obveščeni. Očitno je sanacija območja dobrodošel eleganten izgovor za to, da se prežene skupnost, ki v UP INDE ustvarja vsebine neprecenljive vrednosti.
