Nekdanja tovarna INDE v Kopru bo kmalu last vseh državljanov, a to še zdaleč ne pomeni, da bomo državljani tudi poklicani k soodločanju o njeni usodi. Forma javne lastnine, državne in občinske, je povsem izenačena s formo zasebne lastnine: ravnanje s skupnim premoženjem namreč prepuščamo določenim upraviteljem, za kar jim podelimo začasni mandat, ti pa se dokaj hitro začnejo obnašati kot zasebniki in vsakršen poskus povsem legitimnega zanimanja in alternativnih predlogov zainteresirane javnosti hitro označijo za neprimerno vtikanje – nazorno se to vedno znova izkaže npr. pri prodaji podjetij, zadnji odmeven tovrsten primer pa je bil Cerarjev odziv na dogajanje v Luki Koper: “Ne bom pristal, da bi delavci vodili državna podjetja, še manj pa državo!”.
V petek, 15. 7. 2016, je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je v 100 % državni lasti, kot edina zainteresirana kupila polovico približno 13.000 m2 površin nekdanjega tovarniškega kompleksa INDE v Kopru. Na javni dražbi deleža v lasti propadlega Kraškega zidarja, je bila izklicna cena postavljena pri 1,5 milijona eur, dražba bi se morala izvesti s principom nižanja po 5.000. Sum o skritem dogovoru zbuja dejstvo, da se je začela 15 min pred predvideno uro in se zaključila v 5 min: dražitelj je edinega kupca, DUTB, preprosto vprašal, koliko je pripravljen odšteti za nepremičnino, odgovor pa se je glasil 530.000 eur. Ali preračunano približno 80 eur za m2, kar je za ugodno lego tik ob mestni vpadnici in avtocesti izjemno nizka cena in manj kot četrtina prvotno ocenjene vrednosti – v začetku 2012, ko je polovični lastnik Konstruktor že nasedel, Kraški zidar pa je bil v zadnjih izdihljajih, se je celoten kompleks prodajal za 4,4 milijona eur. DUTB bo po plačilu kupnine, za kar ima na voljo največ 3 mesece, postala 100% lastnica INDE saj je prvo polovico nepremičnin že v začetku leta prevzela od Konstruktorja. DUTB računa, da bo uspela naložbo povrniti s prodajo zainteresiranim kupcem, ki naj bi jih bilo kar nekaj. Skratka, premetavanje papirjev se nadaljuje, vrednost nepremičnini pada, vmes pa so sredstva odtekala na različne račune.
INDE je sicer še ena žalostnih zgodb o slovenskem plenjenju nekdaj skupnega premoženja, ki se je dogajalo v času postsocialistične tranzicije. Julija pred 57-imi leti je takratni okrajni ljudski odbor ustanovil invalidsko delavnico. Z novo zvezno ustavo in spremljajočo zakonodajo je delavnica 1976 dobila status organizacije združenega dela (OZD). Ustanovitelj je moral pripraviti delovni program, predvideti kadrovsko sestavo (vsaj 40% vseh zaposlenih je moralo biti invalidov) ter zagotoviti obratna in osnovna sredstva. Pred osamosvojitvijo je v Sloveniji delovalo 11 invalidskih delavnic, ki so se 1988 po novo sprejetem Zakonu o podjetjih preoblikovala v invalidska podjetja (IP). Po osamosvojitvi je število teh podjetij hitro naraščalo, še posebej po 1993, ko je bil sprejet Zakon o gospodarskih družbah, ki je omogočil ustanovitev IP kot družbe z omejeno odgovornostjo, delniško družbo ali komanditno delniško družbo ob predhodnem vladnem soglasju. Iz 63 IP leta 1993 je številka narasla na 150 v letu 2000, s tem pa je naraščalo tudi izkoriščanje invalidov, ki so mnogokrat služili kot krinka nečednim poslom lastnikov in menedžerjev. Koprski INDE pri tem ni bil izjema: prevare, laži, kraje poslovnih partnerjev in zaposlenih, ki so pristali na zavodu za zaposlovanje, vse ob vedenju in tihi privolitvi takratnih oblasti. Leta 2005 je bil nad podjetjem uveden stečaj, INDE je s poslovnimi goljufijami in zlorabo položaja potopil Danilo Pines, pri čemer sta kot nadzornika sodelovala njegova žena Vladenka Pines in Milenko Jenko. Vsi trije so bili kazensko ovadeni in leta 2009 pravnomočno obsojeni, nekdanji prvi mož na 7,5 let, nadzornika pa vsak na leto zaporne kazni.
Tovarno sta nato kupila gradbinca Konstruktor in Kraški zidar v času vsesplošnega pregrevanja gospodarstva in napihovanja nepremičninskega balona, a ničesar storila; leta 2010 je sicer kazalo, da naj bi tam zrasel pohištveni center Rutar, vendar se to ni zgodilo. 5. februarja 2015 so podporniki Ustvarjalne platforme INDE javnosti pojasnili enega od razlogov za zasedbo dela prostorov propadajočih tovarniških hal z besedami: »Le-ti so nujno potrebni, saj delujejo kot stičišče vsem nam, katerim se upira profitizacija in komercializacija kulture in družbe.” Skvoterji so že oktobra 2014 vstopili v povsem neikkoriščene in odprte prostore, saj so želeli razvijati svoje ideje in potencialial neodvisno od formalnih organizacij. V enoinpolletnem javnem delovanju so dokazali, da Koper še kako potrebuje tovrstno vrvenje zamisli in njihovo udejanjanje na nekonvencionalen način. Novi lastnik nepremičnin bomo tako po novem vsi državljani, kakšna novica je to za UP INDE, pa bomo še videli.
