FC KOPER je pralnica denarja, ki so ga zasebni interesi, finančne špekulacije, izigravanje nasprotnikov in megalomanstvo iz nekdanjega ponosa pahnili v bankrot.
Fotografija sega v junij 2013, ko so navijači koprskega nogometnega prvoligaša “Tifozi Koper 1987” opozorili na dogajanje v klubu. Kljub dolgovom zaradi preteklih posojil so stroški na mesečni ravni še vedno presegali prihodke, sporni transferji igralcev, plačila nedisciplina in nenadzorovana poraba sponzorskih sredstev so bili le največji očitki vodstvu FC Koper. V protestnem javnem pismu so navijači zapisali, da si je praktično ves profesionalni šport v Kopru podredilo nekaj mestnih pomembnežev, a zaradi izkazane nesposobnosti in ribarjenja v kalnem so nekoč prepoznavni klubi eden za drugim propadali: košarka, vaterpolo, rokomet in kot poslednji še nogomet. Zahtevali so menjavo uprave, njihov kandidat za predsednika kluba je predlagal ustanovitev Sveta staršev s predstavnikom pred klubsko upravo in podpis pogodbe o zastopanju s strani navijačev in prostovoljcev, kupci letnega abonmaja pa naj bi postali člani kluba z odločevalskimi pravicami s čimer bi relativno hitro klub iztrgali iz pogubljajoče interesne mreže in ga vrnili ljudem.
Po treh letih je klub pred propadom. Lanska pompozna vrnitev Popoviča v vlogi “prostovoljca” pričakovano ni pripomogla niti k boljšim rezultatom niti k sanaciji razmer, nič se ni premaknilo na bolje niti po prekinitvi dolgoletnega sodelovanja z občinskim hišnim gradbincem Antejem Guberacom, ki je v klubu vedril in oblačil s krajšimi prekinitvami od leta 1997. Rokohitrske menjave predsednika, športnega direktorja in že štirih trenerjev, številne menjave igralcev ter sprememba podobe z novo barvo dresov in novim logotipom (koza naj bi ponazarjala napadalni slog igre) so bile le maska za nadaljevanje starih praks. Županovo noro megalomanstvo je odsevalo v viziji osvojitve naslova državnega prvaka in uvrstitvi v evropsko ligo prvakov ter v izgradnji tribun, pa čeprav je klub v sezoni 2014/2015 komajda ohranil mesto v prvi slovenski nogometni ligi in čeprav so ga še vedno bremenili dolgovi, med katerimi skoraj milijon eur do zdajšnjega predsednika Olimpije Milana Mandarića, ki je predhodno vodil in financiral FC Koper. Novi-stari kadri so proračun kluba nategnili na 1. mesto v prvi slovenski nogometni ligi: polmilijonska letna sredstva je zagotovil županov najzvestejši oproda Gašpar Gašpar Mišič, ko je kot predsednik uprave Luke Koper, d. d. v svojem kratkem mandatu oktobra 2013 nogometu priskrbel novo petletno podaljšanje sponzorske pogodbe. V klubsko blagajno se je recimo lani nateklo preko 2 milijona eur: poleg Luke Koper še skoraj pol milijona s strani UEFE, nekaj nad 400.000 eur je prišlo od prestopov igralcev, donacije Občine Koper in z njo povezanih podjetij v skupnem znesku več kot 300.000 eur pa so sedaj predmet preiskave Komisije za preprečevanje korupcije. Seveda je zopet v igri Mišič, Marjetica je FC Koper donirala 70.000 eur v pol leta. Po ukazu iz županove pisarne je moral 26.000 eur donirati tudi Rižanski vodovod, sama MOK pa je izprsila kljub temu, da je občinska blagajna prazna kot vodnjak sredi poletja: 420.000 eur donacij v pol leta.
Tudi tokrat bi “Tifozi Koper 1987”, če se ne bi oddaljili od kluba, zastavili enako vprašanje: Kje so milijoni??
Popovič, izjemno podkovan v izigravanju pravosodja in nasprotnikov, je računal na poenostavljeno prisilno poravnavo z odpisom 95 % dolgov od skupaj 1,4 milijona eur. Mandarićev delež predstavlja tako 73 % celotne vsote kar je nepremostljiva ovira, saj mora na tako poravnavo pristati toliko upnikov, da imajo skupaj vsaj 60 % vseh terjatev. Kot po čudežu se je kot največji upnik pojavilo fantomsko podjetje iz davčne oaze, ki naj bi mu FC Koper dolgoval kar 2,12 milijona eur za odškodnine za igralce. In kot po čudežu je njegov lastnik županov tesni prijatelj in klubski menedžer Hrvat Andy Bara. A tokrat se računica žal ni izšla: na eni strani kriminalisti preverjajo obstoj računov in pogodb s podjetjem in s tem upravičenost obstoja terjatev, na drugi strani pa je ljubljansko višje sodišče razveljavilo sklep o poenostavljeni prisilni poravnavi – le-ta je namreč dopustna zgolj za mikro podjetja. Tako se je na predlog Mandarića uvedla običajna prisilna poravnava, v kateri pa je potrebno, za razliko od poenostavljenega postopka, terjatve tudi dokazati. Mandarić je seveda tudi vložil izvršbo in blokiral račun FC Koper, v treh mesecih pa bo predlagal finančno reorganizacijo.
Ne glede na scenarij (uspeh prisilne poravnave ali stečaj) si bodo akterji kriminalnih dejanj oprali roke, koprski nogomet pa bo potonil še globlje in z njim aktivna participacija mladih tako na igrišču kot na tribunah. Koprski navijači so bili pred leti na tekmah nedvomno dvanajsti igralec, bili pa so tudi širše družbeno angažirani: dobrodelna dela, pomoč mladim pri iskanju dela, ustvarjanje možnosti za dejavnosti stran od ulic so le nekatere od prostovoljnih aktivnosti. Žal se v neznano prihodnost odmika čas, ko bo ekipo na gostovanja ponovno spremljalo po 3.000 navijačev in ko bo na tribunah ponovno ponosno zaplapolala 350 m dolga zastava (kot je bilo za Bežigradom proti Olimpiji po izpadu Kopra iz 2. jugoslovanske lige), ki so jo navijači sami sešili iz prtov in bolnišničnih rjuh ter jo v rumeno-modro dali pobarvat v ajdovsko Tekstino.