Socialni demokrati (SD) se, glede na svoja dejanja, strinjajo s Cerarjem, ki izvaja prikrito privatizacijo Luke Koper. Zastavlja se vprašanje, ali sta podpora koprskega odbora protestu na Titovem trgu 28. junija (fotografija) in prisotnost Mladega foruma SD na protestu pred vlado 7. julija, zgolj krinka in nabiranje političnih točk pri delavstvu? Na obeh stolih stranka ne more sedeti, izbrati mora med potjo prave (!) socialne demokracije in zamenjavo strankinega imena z nečim, kar bo primerneje neoliberalni agendi. Izjave Cerarja, nazadnje v ponedeljek, 11. julija, na seji Državnega zbora, kot tudi izjave in zavajanja Brgleza, Jazbeca in Dragonje, vladni in drugi dokumenti, že izvedeni in predvideni ukrepi, ne puščajo dvomov o načrtih z družbo Luka Koper, d. d., pristaniščem, Slovenskimi železnicami in drugim tirom med Divačo in Koprom. Gre še za eno zgodbo o uničevanju velikega in uspešnega podjetja, o požrtnih apetitih domačih pijavk, o tujih in zasebnih interesih, o nižanju delavskih standardov in pravic. Do sedaj se je SD izkazal le kot lakaj kapitala, med drugim se je strinjal s seznamom 15 podjetij za privatizacijo in je zavrnil predlog novele Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU-1), zato je tudi tokrat zelo verjetno, da ne bo zmogel pokončne drže in se ne bo postavil na stran delavstva.
Zelo povedno je tudi ravnanje SD-jeve ministrice Anje Kopač Mrak, odgovorne za resor dela, sociale, družine in enakih možnosti (MDDSZ). Leta 2011 so se uprli delavci, ki jih najemajo izvajalci pristaniških dejavnosti (IPS) pri čemer jih je podprl Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD). Vsaj od takrat dalje je znano, da so tem delavcem grobo kršene pravice, da so podplačani in da opravijo mnogo nadur, da so mnogi prisiljeni ustanavljati s. p.-je, celo takrat, kadar je narava njihovega dela taka, da bi se jih moralo zaposliti za nedoločen čas. O tej problematiki so bili vsi obveščeni: takratni predsednik vlade in predsednik socialnih demokratov Borut Pahor, takratni predsednik države Danilo Türk, takratna varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, vsa takratna ministrstva in Davčna uprava (DURS, današnja finančna uprava oz. FURS). Anja Kopač Mrak je v dotičnem obdobju (2008-2012) že bila sekretarka na MDDSZ, marca 2013 pa jo je na položaj ministrice imenovala vlada Alenke Bratušek, ki ga je ohranila tudi v Cerarjevi vladi. V vseh teh letih se je na področju nadzora nad IPS storilo bore malo, inšpektorji se pojavijo predvsem takrat, ko se v bran svojih pravic oglasijo redno zaposleni v Luki Koper. Celo v nasprotni smeri pa gre delovna zakonodaja, saj stavi na fleksibilnost delavcev, samozaposlovanje, na nestabilne oblike dela, na lažje odpuščanje in na nižanje stroškov dela, seveda vse na škodo delavcev in vračajoč se v preteklost, ko je bil delavec zgolj brezpravno orodje za kovanje dobičkov. Ministrica, sicer sociologinja, se seveda pod vse podpiše, enako tudi stranka SD.
Cerar je koalicijske partnerje SD sicer obtožil dvojne igre, potem, ko je Mladi forum sodeloval v četrkovem protestu pred sedežem vlade v Ljubljani ter s tem podprl delavce Luke Koper in boj proti privatizaciji pristanišča. Predsednik SD Židan se je izmotaval, rekoč, da so mladi občasno revolucionarni in da se stranka v podmladek ne vtikuje. Bojni sekiri naj bi SMC in SD že zakopali, je pa tretji koalicijski partner, Karel Erjavec v imenu DeSUS, spor spet začinil, rekoč, da ima SD na srečo Cerarja, ker sam takega delovanja ne bi toleriral. Zanimivo, Erjavec je bil tiho ves čas dogajana v Luki Koper, premogel je le izjavo ob obisku svoje stranke na obali 22. junija, ko se je pred popoldanskim svetom delavcev srečal tudi z upravo Luke Koper ter ji izrazil podporo in nasprotoval menjavi nadzornikov. 1. julija je sledila nerazumna ponudba odstopa z mesta ministra za zunanje zadeve, in sicer zaradi stalnih kritik ter občutka sokrivde pri zapletih z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško glede meje – pa čeprav je arbitražno sodišče dan prej odločilo, da kršitve niso bile tako velike, da bi se zaradi njih postopek prekinil. Ne prvič je Erjavec izbral povsem neprimeren čas le za to, da bi slišal, da vladi brez DeSUS živeti ni, saj upokojenska stranka že leta deluje po principu izsiljevanja. Čudovit zgled za hčerke in sinove ter krasna popotnica za vnuke.
DeSUS za svoje interese paktira z vsakim in je seveda dvignil roko pri zloglasnem Zakonu za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki ga je sprejela Janševa vlada in ki je ostro zarezal v socialne prejemke. Sicer pa se tako SD kot DeSUS samooklicujeta za “socialni”, a njuno delovanje je vse prej kot tako: poleg podpore privatizaciji nista npr. problematizirali odločitve, ki je nekatere transferje spremenila v vračljive (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, po novem pa še pogrebnina). Že tako prikrajšani sloj prebivalstva se odpoveduje prejemkom, da ne bi obremenil potomcev.
