Tovarna Rog, AKC Metelkova mesto, UP Inde, Sokolc… Našteti so primeri, ko neodgovorne ali neobstoječe lastnike nadomestijo odgovorni uporabniki, ki zanemarjeno lastnino oživijo v prostore grajenja boljše družbe.
Skvotanje je zasedba praznega, nenaseljenega in neuporabljenega zemljišča ali stavbe brez zakonite pravice. Po nekaterih ocenah na svetu preko 1 milijarda ljudi, torej ena sedmina prebivalcev planeta, uporablja zemljišča in/ali prostore brez privolitve lastnika.
Mnogi revni, ki zapustijo podeželje v upanju na boljše življenje ali jih iz rodne zemlje preženejo multinacionalke, na obrobju hitro rastočih velemest v Južni Ameriki, Afriki in Aziji zasedejo košček zemljišča (tako imenovano ruralno skvotanje) in postavijo zasilna prebivališča, ki prerastejo v barakarska naselja, ta pa se sčasoma povsem zlijejo z mestom. Drugi se naselijo v prazna, zapuščena stanovanja, stavbe ali propadajoče industrijske objekte (tako imenovano urbano skvotanje) – veliko ljudi se je na tak način znašlo v času zadnje krize, ko so zaradi nezmožnosti odplačevanj dolgov bili deložirani. V takih primerih ne gre za vprašanje radikalnega levičarstva ali alternativnosti, ampak za vprašanje preživetja, ki naslavlja širšo družbeno ureditev. Ni znano, koliko ljudi na tak način rešuje svojo socialno stisko v Sloveniji, a ravno skvoterji opozarjajo na nesmisel praznih stanovanj, ki so v lasti bank, namesto da bi bila dostopna ljudem.
V naslovu so našteti le nekateri izmed skvotov v Slovenij, ki niso namenjeni urejanju bivanjskega problema. Opravljajo pomembno družbeno vlogo pretežno kulturne in politične, deloma tudi socialne narave, v prvi vrsti pa opozarjajo na nezadostno ali povsem odsotno razpravo o konceptu zasebne lastnine. Vsak skvot je dejanje proti logiki kapitalizma, ki le formalno zagotavlja enakost in svobodo, v resnici reproducira in poglablja neenakost. Oblasti, ki bi morale zastopati družbeni interes in se zavedati, da upravljajo s skupnim dobrim, večinoma niso naklonjene skvoterjem. Raje gledajo propadajoče, opustošene, vandalizmu podvržene in statično nevarne stavbe, ki so v primerih zapuščenih tovarn lahko tudi ekološko sporne. Povsem enako je ravnanje zasebnikov, ki svojo nepremičnino neodgovorno zanemarijo in nanjo pozabijo, dokler je ne zavzamejo skvoterji in začnejo skrbeti zanjo.
Skvotanje pomeni reči “ne!” družbi strahu in nemoči, pomeni boj za drugačno družbo. Je poseg v razvoj mesta, izhajajoč iz potreb krajanov po prostoru, ki omogoča neodvisno in neprofitno ustvarjanje, izobraževanje, druženje, zabavo. Najdragocenejši dosežki skvotov pa so skupnosti, ki delujejo po principih solidarnosti, enakopravnosti, samoiniciativnosti, prostovoljstva, neposredne demokracije in nehierarhične organiziranosti, brez vodij in brez vodenih. Člani skupnosti delijo znanje in ga pridobivajo od drugih članov, na ta način nastajajo vsebine neprecenljive vrednosti, ki segajo vse od glasbenih dogodkov, likovnega in gledališkega ustvarjanja, športnega in kuharskega udejstvovanja, projekcij filmov in dokumentarcev, do družbeno-političnih razprav, sejmov knjig, izobraževanj o urbanem vrtičkarstvu, o sindikalizmu; nastajajo fotografije, revije, časopisi. Kulturna ponudba skvotov zvišuje kvaliteto življenja okolice, z odprtostjo in javnim delovanjem pa prevzemajo odgovornost, za katero lastnikom in oblastnikom prepogosto ni mar.
V Lokalnem odboru IDS Obalno-kraška izrekamo polno podporo avtonomni coni Rog, ki je trenutno na udaru ljubljanskih mestnih oblasti. Z bagri nad kulturo in z varnostniki nad mladino so ukrepi, ki sodijo v neke druge čase. Napredna in odprta družba mora omogočati soobstoj in razvoj različnih načinov ustvarjanja kulture in umetnosti, prepoznati mora pomen skupnosti in prenehati slaviti individualizem, z naklonjenostjo mora gledati na socialni in politični aktivizem, alternativa mora postati pravilo in ne izjema, vsebina mora prevladati nad formo, ljudje morajo imeti prednost pred dobičkom.
