Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, pri določitvi socialnih transferjev in minimalne plače uporablja zastareli znesek minimalnih življenjskih stroškov, ki temelji na podatkih iz leta 2015 in 2016. Ob razkritju Računskega sodišča, da ministrstvo stanja revščine ne spremlja zadovoljivo, ob poglabljanju revščine, ki ga ugotavlja statistični urad, ter ob podražitvah hrane v Levici ministrstvo, pristojno za socialno varnost, pozivamo, da v 90 dneh na novo izračuna minimalne življenjske stroške, ki določajo višino denarnih transferjev za preprečevanje revščine in višino minimalne plače.
Rast cen hrane, socialne posledice epidemije in nezadostni ukrepi vlade poglabljajo revščino in socialne razlike med ljudmi
V Levici že dalj časa opozarjamo, da epidemija ne povzroča le zdravstvene in gospodarske krize, ampak tudi socialno. Bili smo kritični do nekaterih interventnih ukrepov, ki niso bili dovolj ciljno usmerjeni v preprečevanje poglabljanja revščine in družbenih neenakosti ali pa tega problema niso naslavljali v zadostni meri. Opozarjali smo denimo na nepripravljenost vlade, da bi zagotovila nadomestilo za izgubljeni dohodek študentskih delavcev in posegla na področje stanovanjskih najemnin. Opozarjali smo tudi na dejstvo, da je dolgotrajno zaprtje vzgojno-izobraževalnih zavodov bistveno poglobilo socialne razlike med otroci in mladostniki. Nedavno smo v Levici opozorili tudi na podražitev hrane in prehranskih izdelkov. Takšne podražitve, kot smo jim priča, se v Sloveniji niso zgodile že več kot 20 let, saj cene rastejo že 16. zaporedni mesec, do konca leta pa se pričakuje, da se bodo cene hrane zvišale še za okoli 4,5 %. Ekonomisti svarijo, da se rast cen še zdaleč ni ustavila, Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) pa opozarja, da so cene hrane dosegle najvišjo raven v zadnjih 7 letih. Rast cen hrane, tudi glede na ostale posledice epidemije, je osnovni dejavnik revščine v družbi in ogroža osnovne potrebe prebivalstva, zlasti dohodkovno šibkejših in socialno ogroženih. Delež izdatkov za nakup hrane je pri dohodkovno šibkejših prebivalcih višji od povprečja (ki je 15 %), in sicer znaša 25 % družinskega proračuna. Cene hrane so tako eden glavnih dejavnikov revščine. V začetku tedna so se razširile tudi novice, da se bodo občutno zvišale cene ogrevanja in da se bo trend rasti cen nadaljeval.
Ministrstvo bi višino minimalnih življenskih stroškov lahko ponovno določilo
Zakon o socialno varstvenih prejemkih jasno določa, da ministrstvo na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov, ki se izračunajo ravno na podlagi izdatkov, ki jih najbolj revna gospodinjstva namenijo za hrano. Glede na okoliščine dalj časa trajajoče epidemije, njene gospodarske in socialne posledice, podatke o poglabljanju revščine in rast cen hrane v Levici ne vidimo razloga, da bi ministrstvo z izračunom minimalnih življenjskih stroškov odlašalo do zadnjega zakonsko postavljenega roka. Nasprotno, v skladu z ustavnim določilom, da je Slovenija socialna država in ustavno pravico prebivalcev do socialne varnosti smo prepričani, da mora ministrstvo v trenutnih okoliščinah nemudoma pristopiti k ponovnemu izračunu minimalnih življenjskih stroškov.
Zato smo danes v Levici na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili poslansko pobudo, s katero ga pozivamo, da v 90 dneh na novo ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov, na podlagi katerih se določajo višine socialnih transferjev in višina minimalne plače. Če tega ne namerava storiti, ga pozivamo, naj pojasni, kdaj ima namen to storiti, in svojo odločitev utemelji.
