Pričujoči prispevek o delu mariborskega župana Andreja Fištravca je bil prvotno objavljen 4.8. v časopisu Večer. V nadaljevanju ga objavljamo v celoti:
Skoraj tri leta in pol so že minila, odkar je bil marca 2013 na položaj župana Mestne občine Maribor (MOM) izvoljen Andrej Fištravec. Po dolgotrajnem javnem pritisku, ki je privedel do t.i. “mariborskih vstaj”, je bil namreč prisiljen odstopiti njegov predhodnik Franc Kangler, Fištravec pa je na volitvah zmagal z obljubami o prelomu s škodljivimi praksami delovanja MOM. Dandanes pa je jasno, da ob pomoči svetnic in svetnikov v mestnem svetu škodljive prakse ne le nadaljuje, temveč jih na mnogih področjih tudi poglablja in s tem škoduje interesom delovnih ljudi v Mariboru.
Seznam njegovih spornih ter škodljivih odločitev in izjav je dolg. Na mnoge od njih smo v mariborskem lokalnem odboru Iniciative za demokratični socializem (IDS) kot eni izmed redkih kritičnih družbeno-političnih akterjev v mestu opozarjali že v preteklosti. Že pri obravnavi proračuna MOM za leto 2015 se je pokazalo, da želi Fištravec z ekipo voditi neoliberalno varčevalno politiko na občinski ravni. Najprej se je občankam in občanom preko medijev grozilo s popolno ukinitvijo financiranja socialne kuhinje, materinskega doma, javnih del in drugih ključnih socialnih in kulturnih programov v mestu, nekaj dni za tem pa je župan kar preko socialnih omrežji dal vedeti, da se je nekaj denarja za omenjene programe le našlo. Pri vsem skupaj je šlo za prozoren manever vzbujanja strahu med ljudmi, češ, če tega ne bomo naredili, nas v prihodnje čakajo še hujše stvari.
Zgolj dva meseca po zgoraj omenjeni zgodbi, vezani na proračun MOM, si je občinsko vodstvo znova privoščilo nedopustno potezo. V tem primeru je šlo za selitev zasebne waldorfske osnovne šole. Župan je namreč predlagal, da se omenjena šola preseli v prostore javne Osnovne šole Leona Štuklja, kljub temu, da je temu nasprotoval ravnatelj omenjenega javnega zavoda in kljub temu, da bi selitev pomenila očitn vdor zasebnih interesov na področje javnega. Skrb vzbujajoče je bilo že samo dejstvo, da se Andrej Fištravec, kot eden vidnejših zagovornikov waldorfske pedagogike v Sloveniji, ni iz odločanja o zadevi popolnoma izločil.
Zatem je sprožil naše ogorčenje z odgovorom na novinarsko vprašanje, vezano na podobo keltskega križa, ki ga najdemo na mnogih seznamih neonacistične ikonografije, in kazni NK Maribor zaradi prikazovanja križa na tribunah. Njegov odgovor je bil sledeč: »Eh, tisto je bila tak’ neumnost. To so pač neki neizobraženi in nekulturni delegati Mednarodne nogometne zveze, ko ne vejo, kaj je keltski križ. Jaz detajlov ne poznam, ampak križ ni simbol, ki ga v Evropi preganjamo. Vsaj ne še.«. Kljub temu, da smo na župana naslovili javno pismo, v katerem smo celo pustili možnost, da je šlo pri zgoraj navedenemu odgovoru za lapsus, se Andrej Fištravec ni nikoli odzval nanj, s tem pa je le še pripomogel h krepitvi sovražnega govora, rasizma in diskriminacije v naši družbi.
Pred lokalnimi volitvami 2014 je bila največkrat izrečena županova obljuba o 5.000 novih delovnih mestih v Mariboru. Ne takrat, ne zdaj župan s svojo ekipo svetovalcev ni imel dejanskega programa, kako to številko doseči, zato lahko na podlagi tega utemeljeno sklepamo, da je omenjeno obljubo uporabil izključno za namene predvolilne kampanje v mestu, v katerem je registrirana stopnja brezposlenosti nad 17%, ogromno ljudi pa vsakodnevno ali dolgoročno migrira preko meje v Avstrijo, ker v svojem domačem mestu ne najdejo zaposlitve.
V teh dneh nas je župan znova razočaral, ko se je poskušal ob razpustitvi lastne koalicije v mestnem svetu postaviti v vlogo nepristranskega strokovnjaka, ki bo vodil občino brez delitev na “naše” in “vaše”, brez politikantstva in populizma. Vendar je že sama najava razpusta mestne koalicije bila ravno to – politikantstvo in populizem. Fištravčevo postavljanje med “naše” in “vaše” je javnomnenjski trik, ki ga uporabljajo mnogi nosilci javnih funkcij oz. tisti, ki to želijo postati/ostati, služi pa prikrivanju programske plitkosti posameznika oziroma politične skupine. Vendar natanko zaradi pomanjkanja jasne vizije ni dosežkov, zato župan z ekipi nenehno stihijsko išče rešitve, ki so si mnogokrat kontradiktorne ter škodljive za razvoj mesta.
Dejstvo je, da Andrej Fištravec nikoli v obdobju svojega županovanja ni deloval v skladu z interesi delovnih ljudi v MOM. Tega ne bo spremenil ali zameglil niti s poceni javnomenskimi triki, ki se jih poslužuje.
Gregor Kašman,
lokalni odbor IDS Maribor
