Od letos lokalne oblasti v italijanski Gorici, Trstu in Tržiču (Monfalcone) praznujejo 12. junij kot dan osvoboditve izpod terorja “titovih partizanov”. Na ta dan leta 1945 so se namreč iz teh krajev morale umakniti partizanske enote, ki so 1. maja te kraje osvobodile izpod nemške oblasti in njihovih fašističnih kolaborantov. Italija ima državni praznik 25. aprila, kot dan osvoboditve izpod fašizma in nemške okupacije. Lokalne oblasti pa hočejo prikazati, da je za njih osvoboditev nastopila šele z umikom partizanov.
Nacionalizem je politično orodje, ki se ga poslužujejo vsebinsko izpraznjene konzervativne politične sile. Pod krinko domnevnih zgodovinskih dejstev, ki naj bi kazale na ogroženost italijanskega naroda s strani barbarskih slovanskih hord, skušajo krepiti svojo politično podporo v krajih, ki jim je v preteklosti predvsem mejna lega zagotavljala razcvet.
Gorica je tako kot delno tudi Nova Gorica postala pojem brezperspektivnosti. Za starajoče prebivalstvo in zapuščene trgovske lokale sredi mesta išče desničarska lokalna oblast rešitve s pogledom v preteklost in gradi le na italijanskosti mesta. Ob vsej politični retoriki o skupni prihodnosti tako Gorice kot Nove Gorice, je jasno, da italijanska desnica dojema to sobivanje kot dve nacionalno različni mesti, ki med seboj čim bolj sodelujeta, a ohranjata svojo nacionalno čistost. To je povsem v nasprotju z dejanskim stanjem. Gorica je bila stoletja multietnično mesto, v katerem so sobivali Italijani, Slovenci, Furlani, Židje in Avstrijci. Šele s priključitvijo Gorice Kraljevini Italiji po 1. svetovni vojni je postala pojem italijanskosti in nasilja nad Slovenci in ostalimi skupinami prebivalstva. Tudi dandanes je italijanskost le politična fikcija, saj je poleg Slovencev vedno več priseljencev, ki spreminjajo podobo mesta.
Prihodnost obeh Goric mora biti skupna in mora biti multietnična. Postavljanje spomenikov s pogledom v preteklost morajo zamenjati projekti, ki so nujno potrebni za lokalno prebivalstvo in bodo zastavili tako urbanistični kot gospodarski razvoj temelječ na skupnem, javnem lastništvu. Prebivalstvo se mora povezati v boju za okoljsko pravičnost, za krajšanje delovnega časa, za delavske pravice, za politiko miru in nenasilja.
Prihodnost obeh Goric mora biti socialistična!
