Javni zdravstveni sistem nas varuje pred epidemijo koronavirusa, zdaj pa nam zaradi upada prihodkov in povečanih stroškov grozi njegova razgradnja in krčenje zdravstvenih pravic. V Levici smo zato predlagali uvedbo varovalke po zgledu pokojninske sistema, po kateri bi manjkajoča sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavljal proračun. Dostop do zdravljenja je namreč temeljna človekova pravica, ki ne sme biti ogrožena ob vsaki veliki ali majhni krizi kapitalizma. Prvo obravnavo našega predloga je opravil državni zbor na današnji seji.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je zaradi epidemije koronavirusa leto 2020 zaključil s presežkom odhodkv nad prihodki višini 87 milijonov evrov. Primanjkljaj bi bil še večji, a je ZZZS dodatne stroške v neki meri kril iz rezervnega in splošnega sklada. Dodatna sredstva so bila potrebna za vstopne točke Covid-19, dodatne materialne stroške in zaradi varnostnih omejitev upočasnjene postopke zdravljenja. Z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v Levici predlagamo, da bi manjkajoča sredstva ZZZS pokrival proračun Republike Slovenije. Tovrstno varovalko že ima pokojninska blagajna, ki letno v proračun prejme približno milijardo evrov. Tako kot morajo upokojenci na svoj račun prejeti pokojnine, morajo imati zavarovanci pravico do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Še več dostop do zdravljenja je temeljna človekova pravica, ki ne sme biti ogrožena ob vsaki veliki ali majhni krizi.
Javni zdravstveni sistem za izboljšave, krajšanje čakalnih vrst in razvoj potrebuje proračunsko kritje, saj:
- bodo izdatki za zdravstvo po vseh ocenah naraščali,
- se povečuje število dolgotrajnih bolniških odsotnosti,
- javna sredstva za zdravstvo v deležu BDP padajo že 10 let,
- iz proračuna, za zdravstvo (z izjemo Hrvaške) namenjamo najmanj v EU,
- je sistem, ki se financira zgolj iz prispevkov preveč cikličen in neodporen na krize.
V Levici smo trdo prepričani, tekom krize pa se je to ponovno potrdilo, da je javni zdravstveni sistem z enim plačnikom optimalen in da bi vsakršna liberalizacija in privatizacija sistema pomenila zmanjševanje pravic in povečevanje neenakosti v družbi. Čeprav bi bilo zdaj potrebno odločno ukrepanje za zavarovanje javnega zdravstva in njegovo krepitev, vlada Janeza Janše probleme javnega zdravstva ignorira, z neukrepanjem pa jih še povečuje.
Izbira, pred katero je politika, je preprosta. Bodisi zagotoviti finančno stabilnost javnega zdravstvenega sistema, bodisi prepustiti, da se v bodoče krčijo pravice ali prenaša dodatno breme na dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem na ljudi, ki bodo morali plačevati še višje položnice. Za Levico je izbira preprosta: javni zdravstveni sistem nas varuje pred zdravstveno krizo, naša dolžnost pa je, da ga varujemo pred krizami kapitalizma.
