Potem ko je odbor za delo prejšnji teden sprejel predlog Levice, da se socialna pomoč že s 1. junijem namesto na 331 EUR, kakor je predlagalo resorno ministrstvo, dvigne na 385 EUR, so danes odločitev odbora potrdili tudi poslanci. S tem bo že junija nekoliko lažje zadihalo približno 50.000 prejemnikov socialne pomoči!
Dviga socialne pomoči nista podprla le desnica in SD
Za razliko od resornega ministrstva pod taktirko SD, ki vidi v domnevno previsoki socialni pomoči predvsem “past neaktivnosti”, smo v Levici cel mandat zagovarjali socialno politiko, ki bi revščino dejansko odpravljala, ne pa vzdrževala. Danes smo uspeli: s 33 glasovi ZA (Levica, SMC in DeSUS), 22 proti (NSi, SDS in Andrej Čuš) ter vzdržanimi “Socialnimi” demokrati (SD) je bil sprejet naš predlog, ki bo dosedanji minimalni znesek denarne socialne pomoči dvignil za 88 EUR. Z dvigom smo se končno približali osnovnim življenjskim stroškom v državi, ki po izračunu Inštituta za ekonomske raziskave iz leta 2016 znašajo 442 EUR.
Luka Mesec: “Inštitut je minimalne življenjske stroške sicer v osnovi določil pri 613 EUR, a je iz zneska izločil stroške kulturnih prireditev, rekreacijo, zavarovanje vozil, vzdrževanje stanovanj ipd., ki se jim lahko socialno ogroženi po njihovem mnenju začasno odrečejo. V Levici se s tem težko strinjamo, a smo z današnjim dvigom socialne pomoči vendarle zadovoljni. Dodatnih 88 EUR bo vsaj nekoliko olajšalo življenja tistih v naši sredi, ki živijo najtežje.”
Ministrstvo za socialne zadeve in SD vztrajata pri 75 % socialne države
Levica je v nasprotju z ministrstvom, ki je predlagalo znesek 331 EUR ali 75 % odstotkov golega minimuma, predlagala 442 EUR oziroma 100 % socialne države. Predlagali smo, da se polni znesek doseže januarja 2019, do takrat pa naj socialna pomoč znaša vsaj toliko, kolikor so bili izračunani življenjski stroški leta 2009. To je 385 EUR.
“Kdo bo pod temi pogoji še vsako jutro z veseljem odšel na delo?”, se je včeraj v parlamentarni razpravi o dvigu socialne pomoči retorično spraševala Anja Kopač Mrak, ko je v bran svojemu, nižjemu predlogu zneska socialne pomoči navajala primer 4-članske družine z enim otrokom v vrtcu in drugim v šoli, ki naj bi po njenem prejemala previsok znesek socialne pomoči. Ob tem je seveda pozabila omeniti, da je takšnih prejemnikov zgolj 1 %, medtem ko večina – preko 70 % je samskih in več kot 50 % dolgoročno nezaposljivih – ne pride takšnim vsotam niti blizu. Ministrica je nanje pozabila, ne prvič. Čeprav je minimalna plača prenizka, prejme delavec skupaj z dodatki in nadomestili še zmeraj dvakrat več od novega zneska socialne pomoči.
Naslednji korak: dvig minimalne plače!
Kot ponavadi skuša politični razred tudi pri tem vprašanju med seboj spreti različne socialno ogrožene skupine, zato da bi preusmeril pozornost od pravih krivcev za revščino zaposlenih, revščino upokojencev in revščino brezposelnih. Brezposelnost je bistvo kapitalizma, ne pa osebna odločitev. Nedavna analiza je pokazala, da je polovica brezposelnih zaposljivih le z intenzivnimi ukrepi, tj. subvencioniranjem delodajalcev. Med dobrimi 50.000 prejemniki socialne pomoči je tako tudi več kot 6.900 delovno aktivnih, ki so revni, čeprav delajo. Ostali so zaradi zdravstvenih ovir trenutno nezaposljivi. Naslednji korak na poti k socialni državi, ki to ni zgolj na papirju, zato mora biti dvig minimalne plače.
Luka Mesec: “Res, kdo bo z veseljem odšel na delo za plačo, ki je tik nad pragom revščine? Za to se lahko zahvali strankam, ki vztrajno preprečujejo redefinicijo in dvig minimalne plače na 700 EUR! Istim strankam, ki zadržujejo rast pokojnin že več kot desetletje! Prva med njimi je SD.”
