Po tem ko je koalicija s prekinitvami in več tedenskim zavlačevanjem izvedbe nujne seje onemogočila celovito razpravo o strategiji vlade za obvladovanje okužb in razvrščanju starostnikov v domovih starejših občanov, je danes po hitrem postopku s preglasovanjem zavrnila vseh trinajst predlaganih sklepov Levice in skupni sklep opozicijskih strank. Med drugim je zavrnila sklep, ki bi pristojnim ministrstvom naložil, da pojasnijo, kako je bilo v postopkih izdelave ocen o bolnišničnem zdravljenju upoštevana volja oskrbovancev in Zakon o pacientovih pravicah. Prav tako je zavrnila sklep, ki bi ministrstvu za zdravje naložil, da o teh ocenah oziroma vložnih listih nemudoma seznani vse, na katere se nanašajo. Poleg tega je koalicija povozila tudi sklep, ki je bil podan na pobudo Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, s katerim bi vlado pozvali, naj zagotovi primerne kapacitete za izolacijo okuženih stanovalcev izven domov starejših občanov.
Izolacija okuženih izven DSO je ključna za premagovanje okužbe in normalno delo zavodov
V Levici že ves čas stojimo na enakem stališču, kot ga zavzema strokovno združenje vseh domov starejših občanov Skupnost socialnih zavodov Slovenije, da je potrebno okužene stanovalce izolirati izven prizadetih domov. Pri tem smo v času epidemije predlagali, da naj bodo to bolnišnice, ki imajo zadostno število postelj in so v primeru poslabšanja najbolje opremljene za obravnavo bolnikov. Vlada bi lahko v vmesnem času, torej v mesecih, ko se je epidemija umirjala, za ta namen vzpostavila alternativne lokacije za izolacijo, ki bi nudile vso primerno udobje in nego, ki jo starostniki potrebujejo. To smo predlagali zato, da se domove razbremeni, saj slednji tako kadrovsko kot prostorsko in tehnično težko izvajajo delitve na rdeče, sive in zelene cone. Ker so domovi medtem zaprti tudi za obiske in pomoč svojcev, je zelo močno okrnjena socialna oskrba starejših. Zato je treba poskrbeti, da bo vsem starejšim zagotovljena socialna oskrba, da ne bodo osamljeni in prepuščeni samim sebi v času, ko so domovi zaprti.
V domovih starejših občanov se je izvajala nedopustna triaža
Dejstvo je, da se je v domovih izvajala triaža in to navkljub temu, da so bile bolnišnične kapacitete zgolj tretjinsko zapolnjene. To potrjujejo besede državne sekretarke Tine Bergant na tiskovni konferenci 9. aprila, kjer je izjavila:
„Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje. Namreč v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarel, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo …«
V Levici trdimo, da je bilo ravnanje vlade v odnosu do starostnikov v DSO neprimerno, diskriminatorno in nezakonito.
1. Ker niti starostniki niti njihovi svojci sploh niso bili obveščeni, da se da se triaža oziroma ocenjevanje smiselnosti bolnišnične obravnave izvaja. Ni jim bilo omogočeno sodelovati pri oceni stanja, niti niso bili obveščeni o sklepih konzilija, ki je triažo izvajal. To predstavlja kršitev več nacionalnih in mednarodnih zakonov in konvencij.
2. Triaža se je izvajala konspirativno, vnaprej in “na daljavo”, torej ne da bi tisti, ki so odločali starostnika, ki so ga ocenjevali, sploh videli. Odločitve so se sprejemale v izredno kratkem času, tudi v nekaj minutah za posamezno osebo.
3. Tako imenovani vložni listi so sporni, ker so bili izpolnjeni brez vednosti oskrbovancev ali njihovih zakonitih zastopnikov. Ker temeljijo na nestrokovnih algoritmih za primer covid19 in ker eksplicitno določajo, ali se za oskrbovanca v primeru okužbe predvideva zdravljenje v bolnišnici ali ne.
2. Sporno je tudi, da so vložni listi še vedno “skriti” in še vedno niso predani v vednost starostnikom ali njihovim svojcem.Svojci morajo uporabiti vsa mogoča sredstva, da pridejo do njih, če jim sploh uspe.
Okrbovancem, ki so umirali v domovih starejših občanov, paliativna oskrba ni bila zagotovljena
Paliativna oskrba oziroma načrt paliativne oskrbe se ne naredi v nekaj minutah, ampak se sprejme po določenem premisleku in pogovoru z oskrbovancem oziroma bolnikom. Če ne gre za terminalno paliativo, paliativna oskrba praviloma pomeni oskrba ob napredujoči kronični bolezni s smrtnim izidom v prihodnosti. Osebi, ki je deležna takšne oskrbe, se nudi vsa pomoč pri akutnih stanjih. Torej, tudi oseba, ki je deležna paliativne oskrbe ob kronični bolezni, ki se slabša, ima vso pravico do vse potrebne pomoči ob akutni okužbi dihal.
Trditev, da so bili starostniki deležni najboljše možne paliativne oskrbe v DSO-ih, je zavajanje. Paliativna oskrba pri nas ni sistemsko urejena in je zato niti ni možno niti približno ustrezno izvajati v kadrovsko in finančno podhranjenih domovih za starejše. Za njeno izvajanje v DSO niti nimajo primerne opreme. Predvsem pa ni bilo pogojev za izvajanje paliativne oskrbe med trajanjem okužbe v konkretnih domovih, ko so bile vse moči zaposlenih uperjene v pomoč okuženim ter v ohranjanje treh med seboj ločenih con v domu. Paliativne oskrbe v domovih starejših občanov, kjer so oskrbovanci umirali za covidom, ni bilo!
