Za učinkovito izvajanje načela demokracije ni dovolj, da država zagotovi poštene volitve na in dopušča možnost referenduma ter zakonodajno iniciativo, pač pa mora država zagotoviti tudi demokratičen in transparenten nadzor javnosti nad delovanjem zakonodajne, sodne in izvršne veje oblasti. A največje težave z zagotavljanjem demokratičnosti in transparentnosti ima ravno vlada.
Eden izmed prvih ukrepov, ki jih je ta vlada sprejela, je bil namreč ukinitev magnetogramov sej. Da so bile obljube in zagotovila o povečanju transparentnosti hitro pozabljene, se je pokazalo tudi pri postopkih privatizacije, ki so bili vse prej kot transparentni. Zadnji izmed napačnih ukrepov, pa je bil skoraj sprejet pred dvema dnevoma. Vlada je namreč od poskusa, da omeji pravico dostopa do informacij javnega značaja, v zadnjem trenutku odstopila.
V Združeni levici takšnim praksam in poskusom, ki predstavljajo nižanje stopnje transparentnosti in demokratičnosti nasprotujemo. Transparentnost je namreč eden najvišjih standardov, ki ji jih je potrebno dosledno uveljavljati, če želimo zagotoviti minimum demokratičnosti. To pa je mogoče zagotoviti le s široko dostopnostjo do informacij javnega značaja in proaktivnim delovanjem države in državnih organov.
Za dosego tega cilja smo v Združeni levici pripravili šest priporočil vladi, katerih izpolnitev bi vodila k dvigu stopnje transparentnosti in demokratičnosti njenega delovanja. S priporočili od vlade nismo zahtevali nič neizvedljivega. Predlagali smo le tiste ukrepe, ki bi jih vlada lahko sprejela brez posebnih naporov in na ta način prispevala k dvigu stopnje transparentnosti in demokratičnosti njenega delovanja.
Vladi smo predlagali naj ponovno uvede magnetograme sej, ki jih je ukinila, ker naj bi prejemala vse več zahtev za njihovo razkritje. Vlada in koalicija predloga nista podprli, ker je »naša vlada ena najbolj transparentih«, ponovna uvedba magnetogramov pa naj bi okrnila razprave na sejah. S takšnimi argumenti se seveda v ZL ne moremo strinjati, saj so bili magnetogrami praksa vseh dosedanjih vlad in nobena s tem ni imela posebnih težav.
Podoben argument sta vlada in koalicija ponudili glede uveljavitve in spoštovanja zakonodajne sledi. Predloga pa, kljub temu, da si ga je vlada sama zapisala v programu ukrepov za preprečevanje korupcije, koalicija ni podprla. Vlada namreč meni, da že sedaj spoštuje zakonodajno sled. Podatek o tem, kdo je zakon pripravljal, naj bi bil naveden v vladnem gradivu, ko pa ga vlada sprejme in pošlje v Državni zbor, se ta podatek izbriše. Za ZL je takšen način delovanja vse prej kot transparenten, čeprav vlada in koalicija menita drugače.
V ZL smo vladi predlagali tudi, naj prične objavljati mnenja vladne službe za zakonodajo. Tudi tega predloga vlada in koalicija nista podprli. Trenutno lahko sicer to mnenje vsak pridobi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ideja, da bi bila mnenja proaktivno objavljena na spletnih straneh, pa se vladi kljub temu zdi skorajda nezaslišana.
Tisti, ki se spomnimo obljub vlade in koalicije ob nastopu mandata, smo seveda pričakovali, da bodo vsa priporočila sprejeta. Sploh glede na dejstvo, da jih je podprla tudi vrsta nevladnih organizacij. A kljub temu bomo danes glasovali le o enem. Vsi ostali ukrepi se namreč koaliciji zdijo nepotrebni, kar pomeni le eno: vladi ideja o transparentnosti in demokratičnosti očitno ni več tako všeč.
