Levica je danes skupaj s predstavniki Zveze zvez konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji predstavila predlog za dopolnitev Ustave s katerim bi njenim pripadnikom priznal status narodnostnih manjšin. Sopodpisa predloga, s katerim bi naši ustavi dodali novi člen s katerim bi priznali in uredili pravice narodnih skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, smo ponudili tudi ostalim poslanskim skupinam. S tem smo naredili prvi korak k dolgo pričakovani spremembi položaja pripadnikov narodov bivše skupne države.
Položaj narodov nekdanje SFRJ je treba urediti z Ustavo
Narodne skupnosti pripadnikov narodov bivše SFRJ v Sloveniji ne uživajo posebnega ustavnega varstva, kot to uživajo italijanska in madžarska ter romska skupnost. Kar pomeni, da ne položaj ne status narodnih skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, ki predstavljajo kar dobrih 10% prebivalstva Slovenije, ni pravno urejen, prav tako ne njihove kulturno-identitetne pravice.
Zveza zvez konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ si vse od svoje ustanovitve prizadeva, da bi se položaj in pravice v Sloveniji živečih narodnostnih manjšin uredile z umestitvijo dodatnega člena v slovensko ustavo. V sodelovanju z njimi smo v Levici pripravili predlog za dopolnitev Ustave, ki bi ji dodali nov 64.a člen: “Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in posebne pravice ureja zakon.”
Matej T. Vatovec: »Z vpisom v Ustavo bi priznali obstoj narodnim manjšinam ter uredili položaj in kulturne pravice narodnih skupnosti iz bivše SFRJ. Ustavno varovan status manjšine bi pripomogel k uresničevanju zavez, h katerim smo se kot država zavezali že pred več kot četrt stoletja.”
Manjšinske pravice je treba varovati
Vprašanja manjšin in njihovih pravic so del temeljnega razmisleka o enakopravnih družbenih oblikah. Zato se v Levici borimo proti vsem oblikam diskriminacije in zagovarjamo pravice manjšin ter njihovo enakopravno vključevanje v kulturne, socialne, politične in ekonomske vidike družbenega življenja.
Slovenska ustava položaj narodnostnih manjših in kolektivno varstvo njihovih pravic ureja nesorazmerno. Ustava varuje italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost, številčnejših skupnosti narodov nekdanje skupne države pa ne. Politika se je sicer že večkrat zavezala, da bi zavarovala pravice narodnostnih manjšin narodov nekdanje SFRJ do kulturnega in jezikovnega izražanja. Leta 2011 je bila tako sprejeta Deklaracija Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki priznava obstoj narodnostnih skupnosti bivše SFRJ in naroča izvršilnim organom, da poleg že doslej priznanih individualnih pravic za pripadnike teh skupnosti začno urejati tudi njihove kolektivne pravice. A do danes se ni spremenilo nič.
Levica danes z predlogom za spremembo Ustave izpolnjuje zavezo dano v volilnem programu. S to spremembo bi narodnostnim skupnostim bivše SFRJ končno priznali status manjšine, da so konstitutivni del naše družbe,njihov položaj in kolektivne kulturne pravice pa bi uredili na zakonski ravni.
Slovenija pri varovanju pravic narodnih manjšin zaostaja za drugimi državami nekdanje SFRJ
Pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov si že več kot dve desetletji neuspešno prizadevajo za sistemsko ureditev svojega manjšinskega statusa v Sloveniji. Da je Slovenija do danes za ureditev statusa pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije naredila premalo, pritrjuje tudi dejstvo, da so vse bivše republike SFRJ – razen Slovenije – že priznale na njihovem teritoriju živeče narodnostne manjšine.
Da je potrebno na ustavni ravni pripoznati narodnostnim skupnostim status manjšine v Sloveniji in urediti njihove kolektivne pravice, vrsto let neuspešno opozarjajo tako domači kot tuji strokovnjaki. Tudi vsa dosedanja priporočila komisij OZN, Sveta Evrope, OECD in Evropske komisije so od Republike Slovenije zahtevala enakovredno in nediskriminatorno obravnavo vseh manjšinskih narodnih skupnosti.
Zato je edina prava rešitev, da se s predlagano ustavno dopolnitvijo, s predlaganim 64.a členom, na podlagi mednarodnih in lastnih zavez Slovenije, narodnim skupnostim pripadnikov narodov nekdanje SFRJ prizna manjšinski status, ki se bo nanašal na njihove kolektivne kulturne pravice.
Matej T. Vatovec: “V današnjem času je bratstvo narodov vse bolj pomembno. Zato je skrajnji čas, da se v Sloveniji živečim Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom prizna status manjšine ter družbo naredi bolj enakopravno.”
