Danes bo na Odboru za kulturo v DZ govora o Bežigrajskem stadionu in odnosu do zaščite kulturne dediščine. Pri Pečečnikovem projektu Bežigrajskega športnega parka (BŠP) gre za uničevanje dediščine v nasprotju z javnim interesom v prid zasebnega kapitala. Mestni svetniki Levice v MOL smo že večkrat dali pobude, naj se ta norost ustavi, sedaj pa bomo v Levici poizkusili še v državnem zboru.
Nekatere stvari v zvezi s »prenovo« stadiona so nove. Vmes se je Pečečnik zapletel z afero z maskami, ko se je želel proslaviti kot nacionalni heroj in je za vlado po višji ceni nabavil neustrezne zaščitne maske in rokavice. Vlada Janeza Janše je v sklopu prejšnjega korona zakona uvedla za investitorje olajšave, ki bodo šle v prid ravno investitorjem, kot je Pečečnik. Te spremembe seveda nimajo nobene neposredne zveze z epidemijo, ampak se je zlorabil položaj zato, da bi se gradnja omogočila okoljsko spornim projektom. Določeni gradbeni posegi lahko nepopravljivo uničijo npr. gnezdišča, mokrišča, kulturno dediščino. A če sodišče naknadno ugotovi, da je bil poseg neupravičen, možnosti za popravek tovrstno nastale škode ni več.
Višek absurda je, da je nekdanji minister za okolje Jure Leben vodja projekta pri Pečečniku. Da spomnimo: Jure Leben je kmalu potem, ko je v Šarčevi vladi postal minister za okolje, odstavil direktorja Agencije RS za okolje (Arso), in sicer zato, ker so se zaposleni na Arsu sestali s predstavniki investitorja. Kmalu potem, ko je sam postal vodja projekta pri investitorju, pa se je začel v zvezi s projektom, ki ga vodi, sestajati tako s predstavniki Arso, kot tudi s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, torej svojimi nekdanjimi podrejenimi.
Bežigrajski stadion arhitekta Jožeta Plečnika je edinstvena kulturna in športna dediščina iz obdobja med obema vojnama, ki tragično propada. Konec lanskega leta je mednarodna mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine »Europa Nostra« Plečnikov stadion uvrstila na seznam sedmih primerov najbolj ogrožene evropske kulturne dediščine. Ministrstvu za kulturo pa se že več kot 10 let spreneveda glede obnove, spomeniku pa grozi popolno uničenje, razvrednotenje in izbris.
Pečat arhitekta Jožeta Plečnika na arhitekturo in urbanizem Ljubljane je neizbrisen. Pri njegovi dediščini gre za spomenike nacionalnega pomena, ki so prepoznani kot kulturna dediščina najvišje kategorije. Spomeniškovarstveni status Plečnikovega stadiona bi moral predstavljati osnovo za vse nadaljnje aktivnosti ob obnovi, vendar so dvom o strokovno neoporečni obnovi Plečnikove arhitekture izrazili najpomembnejši arhitekturni strokovnjaki, stanovska združenja in drugi pomembni predstavniki stroke. Pozitivno mnenje so sicer dali na Zavodu za kulturno dediščino, vendar je strokovni svet ZVKDS-ja to mnenje argumentirano zavrnil. Varstvo kulturne dediščine v javno korist posebej ščiti Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), ki določa, da je javna korist varstva dediščine omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur.
Načrtovani projekt Pečečnikov projekt pomeni popolno degradacijo Plečnikovega stadiona in ne predstavlja prenove stadiona. Močno presega najnujnejše intervencije na spomeniku in ne omogoča njegove trajnostne rabe. Projekt predvideva gradnjo stolpnice in treh poslovnih vil, na ožjem območju stadiona so načrtovane podkletitev, izgradnja novih tribun, nadgrajenih z dvoetažnimi VIP-ložami, izvedba pomične strehe in petih kletnih etaž. Obnova stadiona predstavlja zelo majhen del celotne investicije, največ prostora pa zavzemajo komercialne površine. Predlagani projekt negira načela Plečnikove zasnove stadiona in okolja, v katerem je postavljen. Kakšen je ta megalomanski projekt, si lahko pogledate tukaj: Miloš Kosec, Dokumenti barbarizma.
V Ljubljani smo že dobili velik športni kompleks nedaleč stran od Plečnikovega stadiona. Bežigrajski stadion naj zato ostane namenjen prvotnemu namenu, za katerega je bil zasnovan, torej športni park odprtega tipa, ki bi služil interesom prebivalk in prebivalcev. MOL ali država pa bi morala odkupiti lastniški delež od drugih dveh družbenikov. Napolnili bi ga z javnimi vsebinami, s tem pa ohranili unikatno kulturno in športno dediščino za naslednje generacije.
Če je kaj pokazala epidemija, je to, da nujno potrebujemo prostore skupnega ter kako pomembno vlogo imajo javne institucije in kultura v naših življenjih. Vložek v kulturo, kulturno dediščino in zdravje prebivalstva, se mnogokratno, tudi finančno, povrne na različnih področjih. Zato je pomembno prihodnost graditi na takšnih vrednotah, razmišljati o skupnostni in trajnostni rabi naše dediščine. Stadion bi lahko nudil drugačno pojmovanje športa in preživljanja prostega časa, bil tudi rekreativni rabi kot mestni park s programskimi rešitvami, prijaznim vsem in ne komercialni individualni potrošnji. Le na ta način se bo Plečnikov stadion ohranil času primerno. Asta Vrečko je umetnostna zgodovinarka in občinska svetnica Levice v Ljubljani.
