Danes se je s sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2015 in glasovanjem o Zakonu o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZIUUJFO), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015 ter glasovanju o vrsti amandmajev, zaključila 9. izredna seja DZ.
S sprejetjem proračuna se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov na 8,56 milijarde evrov, medtem ko so odhodki načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot je bil v letu 2014. Za rebalans je glasovalo 51 poslancev, proti pa 18.
REBALANSA PRORAČUNA RS V ZDRUŽENI LEVICI NISMO PODPRLI, saj menimo, da Slovenija ostaja ujetnica dveh razvojnih paradigem, ki peljeta v slepo ulico. Desna alternativa je neoliberalizem. Po njej naj bi se znižali davki in državni izdatki, uvedli bi večinski volilni sistem in Drugo republiko, torej, okrepili politično oblast, da bi ta zdržala proti zmanjševanju socialnih in delavskih pravic, ki so odpihnile zadnje vlade. Alternativa, ki jo ponuja tako imenovana sredina in leva sredina, zadnje tri vlade, pa je neoliberalizem s človeškim obrazom. Ta na področju javnih financ pomeni blažje fiskalno pravilo, nekoliko manj rezov v plače in nekoliko manj rezov v socialne pravice. Ampak, ko bomo čez štiri leta pogledali okrog sebe, bomo videli, da nas je gospod Cerar z ekipo počasi, a vztrajno pripeljal v isto Drugo republiko, po tistem znanem načelu, da žaba, če jo vržeš v vrelo vodo, skoči iz lonca, če vodo počasi segrevaš, pa tega ne opazi in se skuha. Dejanska alternativa, ki jo zagovarjamo mi, Združena levica, je pravična davčna reforma, socialno in razvojno naravnan proračun. Tega pa v tem proračunu ni, zato ga v Združeni levici nismo podprli.
Stališče PS ZL, ki ga je predstavil Luka Mesec, si lahko v celoti preberete na tej povezavi
Stališče Matjaža Hanžka o bedi predloga proračuna si lahko v celoti preberete na tej povezavi
Stališče Violete Tomić o nezadostnosti predloga proračuna za kulturo in kmetijstvo si lahko v celoti preberete na tej povezavi
Stališče Miha Kordiša o proračunskih rezih izobraževanje in štipendije si lahko v celoti preberete na tej povezavi
Stališče dr. Franca Trčka o varčevalno naravnanem proračunu si lahko v celoti preberete na tej povezavi
Združena levica je na predlog rebalansa proračuna, ki temelji na politiki rezov v šolstvo, zdravstvo in socialo, vložila tudi pet amandmajev.
Pri uporabniku Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport so poslanci Združene levice predlagali, da se za Raziskovalni program in projekte zvišajo sredstva za 2.5 milijona evrov, tako da se za isto vsoto zmanjšajo sredstva za informativne, izobraževalne in promocijske aktivnosti Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Poslanec Miha Kordiš je predlagal, da se Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zmanjšajo sredstva za informativne, izobraževalne in promocijske aktivnosti za 3 milijone evrov ter v isti višini povečajo sredstva za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za program Državnih štipendij, štipendij za nadarjene ter nagrad za trajnostni razvoj.
V imenu Združene levice je Matjaž Hanžek predlagal, da se Inšpektoratu RS za delo v okviru glavnega programa za urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju trga dela povečajo sredstva za urejanje in nadzor na področju dela za 500.000 evrov, tako da se Ministrstvu za obrambo zmanjšajo sredstva na področju mednarodnega obrambnega sodelovanja za 500.000 evrov.
Poslanka Združene levice Violeta Tomić je predlagala, da se Ministrstvu za zunanje zadeve zmanjšajo sredstva za predstavljanje Republike Slovenije v tujini za 1.5 milijona evrov in v isti višini povečajo sredstva za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti varstvo duševno in telesno prizadetih.
Poslanska skupina Združena levica je še predlagala, da se Ministrstvu za zdravje povečajo sredstva za podprogram investicijskih vlaganj na sekundarni ravni v višini za 2.5 milijona evrov, tako da se Generalštabu Slovenske vojske zmanjšajo sredstva za Članstvo v mednarodnih organizacijah in sodelovanje z domačim okoljem za 2,5 milijona evrov.
ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC OBČIN (ZIUUJFO)V ZDRUŽENI LEVICI NISMO PODPRLI. Vlada RS je predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Iz imena predloga in uvodnega besedila gre sklepati, da gre za ukrepe, ki so interventni, nujni in potrebni za uravnoteženje javnih financ. Poleg tega pa naj bi bili vsi usklajeni s predstavniki občin. V Združeni levici smo zelo hitro ugotovili, da nič od navedenega ne drži. Prvič, ker predlog sploh ne govori o interventnih ukrepih, zato mu je koalicija na odboru preprosto spremenila ime in iz njega odstranila besedilo “interventnih”. Drugič. Ker ukrepi niso nujni, saj jih več kot polovica sploh nima s strani Vlade tako zelo zaželenih varčevalnih učinkov. Zato predloga zakona nismo podprli.
Stališče ZL, ki ga je predstavil Miha Kordiš, si lahko v celoti preberete na tej povezavi
ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV RS ZA LETI 2014 IN 2015, v katerem so določene omejitve investicij in proračunov občin, določeno povečanje najvišje dovoljenje stopnje zadolžitve in določene prioritete fiskalne politike, v Združeni levici NISMO PODPRLI. V Združeni levici nasprotujemo omejitvam proračunov občin in linearnemu zniževanju investicij (škodijo gospodarski rasti in povečujejo brezposelnost), menimo pa, da je povečanje zadolžitve smiselno in upravičeno, ker leta 2013 ni bilo mogoče predvideti dodatnih izdatkov za obresti; podobno je za leto 2015. Ko pa gre za prioriteto fiskalne politike – obveznosti iz naslova pokojninskega varstva, za katere vlada meni, da so načrtovani realno, nas odgovor vlade nas ni prepričal. Zato smo v Združeni levici predlagali amandma, s katerim bi se črtal predlagani člen, ki onemogoča, da se obveznosti za pokojninsko varstvo v skrajnem primeru poravnajo tudi z dodatnim zadolževanjem države. Posledica ne črtanja tega člena predstavlja tveganje, da v primeru izrednih dogodkov pokojnine ne bi bile v celoti izplačane.
Stališče PS ZL, ki ga je predstavil Luka Mesec, si lahko v celoti preberete na tej povezavi
Ljubljana, 21.02.2015
