V soboto, 5. maja 2018, se bomo podali na 62. pohod “Pot ob žici” okoli okupirane Ljubljane. Vabimo vas, da se nam pri tem pridružite. Na POT gremo v tovariškem duhu v čast spomina na hrabro zgodovino Ljubljane. Poleg simbolne vloge bo to odlična priložnost za druženje. Pohodniki se bomo zbrali ob 9:30 uri na točki KT-2: Šiška – Okrepčevalnica Kačji pastir (prej Pri cvičku, Kmečka pot 18) ob koseškem bajerju. Nato se bomo skupaj odpravili na pohod v smeri proti Viču (KT1) in nato še proti KT-8: Livada – Gostilna Livada. Kdor želi prehoditi celoten krog, se nam lahko pridruži na našem štartu oziroma nadaljuje pot naprej. Se vidimo!
POT Ljubljančankam in Ljubljančanom v prvi vrsti predstavlja zeleno površino, ki jo uporabljajo za oddih in rekreacijo. Še vedno pa je v zavesti prisotna tudi kot spomenik zgodovine Ljubljane, čigar pomen se v vsakdanu skrije v njeni zeleni vlogi.
Enkrat letno, 9. maja, je osvoboditev okupirane Ljubljane obeležena z množično rekreacijsko prireditvijo pohoda po POT-i. Ta dogodek ne potrjuje le njene izjemne parkovne vloge, pač pa tudi njeno spomeniško vlogo in celo njen nastanek. POT kot parkovna ureditev namreč izhaja prav iz rekreacijske prireditve partizanskega pohoda ob žici okupirane Ljubljane, ki je bila prvič organizirana leta 1957. Namen pohoda je bil spomin na osvoboditev in že od takrat poteka vsako leto na 9. maja. Hkrati se je začelo tudi varovanje različnih vojaških zgradb in obeleževanje pomembnih točk ob žici, kot so bile kontrolne točke in bunkerji. Do ideje o posebni ureditvi poti, kot jo poznamo danes, se je pot in območje varovalo z različnimi režimi zaščite, tako prostorske kot spomeniške. Idejo o peščeni poti kot delu zelenih površin mesta in kot spomenika z imenom Aleja spominov in tovarištva so leta 1972 predstavili trije študenti arhitekture. Do leta 1977 je bila urejena vsa upravna in inženirska dokumentacija ter določeno ime Pot spominov in tovarištva (PST). V tem letu se je začelo osemletno delo na PST-ju, v katero je bilo vloženih 350 000 ur prostovoljnega dela. PST so tri leta zatem, leta 1988, razglasili za kulturno-zgodovinski in spomenik socialistične graditve ter oblikovane narave. Tri leta kasneje, na leto osamosvojitve Slovenije, se je za PST začela zgodovina obračati.
Še istega leta so bili odstranjeni jambori z zvezdami, ki so označevali potek žice okoli Ljubljane. Ni manjkalo dosti, da bi se enako zgodilo s celo PST. Začelo se je obdobje zanemarjanja, načenjanja trase in uporabe drugega imena za PST, to je imena POT. Dejanskemu fizičnemu uničenju se je torej pridružilo tudi simbolno in zgodovinsko brisanje. Potek uničenja je do leta 1998 zavirala civilna iniciativa in kasneje društvo Zeleni prstan, ko je k obnovi in celoviti prostorski obravnavi PST-ja končno pristopilo tudi mesto. Simbolna in pričevalna vloga poti ob žici se ni ohranjala, kar kaže tudi uradna zamenjava imena Poti spominov in tovarištva v POT. Sprememba imena je bila predlagana že leta 1984, ko so bila postavljena nova obeležja, med drugim tudi še vedno prisotni jekleni smerokazi, ki imajo v črki O rdečo zvezdo. A ta je zasukana in je kot takšna nakazala dogodke po letu 1991, ko se je dejavno začelo prekinjati povezavo med zgodovino in prostorom.
POT ima tako danes dve imeni in dve zgodovini. V eni zgodovini je PST spomin na več kot triletno okupacijo in končno osvoboditev Ljubljane s strani borcev in bork NOB. V drugi je POT zgolj “največja načrtovana javna zelena površina v Ljubljani” in se njeno zgodovino šele piše. POT danes govori o apolitičnosti in nevtralnosti kot pogoju odprtosti do vseh in zato ruši največji spomenik tako Narodnoosvobodilnemu boju kot tudi času fašistične okupacije Ljubljane. POT postaja spomenik času po letu 1991, ko se s ponovnim vstopom kapitalizma v Slovenijo odpirajo vrata tudi fašizmu in nacizmu. Apolitičnost POT-i, ki se jo upravno razvija že dobro desetletje, ne odpira prostora vsakomur in vsem, pač pa le ohranja prostor za novo bodečo žico.
