V času nizkih temperatur energetska revščina postaja očiten in zelo pereč problem. Podatki kažejo, da v energetski revščini živi 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Ministrstvo za infrastrukturo in EKO sklad ne ukrepata, kljub temu da so na voljo večmilijonska kohezijska sredstva za odpravo energetske revščine. V Levici smo zato vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo okolje in prostor, na kateri bomo od vlade zahtevali takojšnje ukrepanje, tj. subvencioniranje ukrepov v gospodinjstvih z nizkimi prihodki za odpravo energetske revščine, in izdelavo akcijskega načrta za popolno odpravo energetske revščine do leta 2025.
40 odstotkov gospodinjstev živi pod pragom energetske revščine
Energetsko revna so tista gospodinjstva, ki za zadovoljevanje svojih energetskih potreb porabijo več kot 10 odstotkov svojih dohodkov. Teh je po podatkih SURS-a v Sloveniji vsaj 40 odstotkov.
Franc Trček: »Najpogosteje je energetska revščina povezana z materialno revščino in s socialno izključenostjo ljudi, pomeni pa tudi tveganje za fizično in mentalno zdravje, degradacijo stanja domovanja in prekomerne dolgove. V praksi energetska revščina največkrat pomeni, da gospodinjstva težko plačujejo stroške za elektriko, ogrevanje in toplo vodo.«
Več denarja kot volje
V Operativnem programu za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je za odpravljanje energetske revščine rezerviranih pet milijonov evrov. Na Ministrstvu za infrastrukturo so konec leta 2017, po preteku več kot polovice programskega obdobja, šele »v fazi identifikacije optimalne rešitve, katera bi za dodeljene subvencije ponudila trajnostno in učinkovito rešitev z največjim učinkom na porabo evropskih kohezijskih sredstev«.
Franc Trček: »Med tem ko bodo v Angliji in Walesu v okviru 160 milijonov funtov vrednega projekta energetsko revna gospodinjstva opremili s sončnimi celicami, pri nas ministrstvo za infrastrukturo ne ve kako za odpravo energetske revščine porabiti 5 milijonov evrov«.
Denar gre za drage eko avtomobile, ne za gospodinjstva
S približno enako resnostjo, kot Ministrstvo za infrastrukturo, se odprave energetske revščine loteva tudi Eko sklad. Ta vodi projekt AERO, v okviru katerega svetovalci v energetsko revnih gospodinjstvih opravijo obisk, ob katerem občanom nudijo brezplačni nasvet in razgovor ter oddajo brezplačni paket naprav za varčevanje z energijo in vodo. Vsako leto je v okviru projekta predvidenih 300 obiskov upravičencev, torej 300 brezplačnih svetovanj in 300 razdeljenih paketov. V letu 2014, ko se je projekt AERO izvajal pod okriljem Gradbenega inštituta, je bilo opravljenih 139 obiskov. V letu 2015, ko je projekt prevzel Eko sklad, je dejavnost zastala in ni bil opravljen niti en obisk. V letu 2016 je bilo opravljenih 5 obiskov, v letu 2017 do danes pa 10 obiskov. Skupaj je bilo na projektu porabljenih 2053,42 evrov, medtem ko je samo za subvencije električnih avtomobilov, tudi najprestižnejših, Eko sklad namenil pol milijona evrov letno.
Franc Trček: »Država zna subvencionirati nakup več kot 100.000 evrov dragih prestižnih električnih avtomobilov, kot so Tesla S in BMW i8, ne zna pa razdeliti nekaj paketov v vrednosti 50 evrov energetsko revnim gospodinjstvom.«
Odpravimo energetsko revščino do 2025
Čeprav se vlada zaveda problema energetske revščine, v njeno odpravljanje ne vlaga niti minimalnih naporov. Zato v Levici zahtevamo, da:
- Vlada RS in Ministrstvo za okolje takoj ukrepata in sprejmeta načrt porabe petih milijonov evrov predvidenih za subvencioniranje ukrepov v gospodinjstvih z nizkimi prihodki za odpravo energetske revščine.
- Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo do konca leta 2017 pripravita akcijski načrt s časovnico in finančnim načrtom za odpravo energetske revščine do leta 2025.
- Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Eko skladom pripravi načrt s časovnico porabe vseh preostalih sredstev na projektu AREO.
