DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Regionalni razvoj in neenakovredna kakovost življenja
5. člen Ustave Republike Slovenije določa, da mora država ustvarjati pogoje za skladen civilizacijski in kulturni razvoj vseh delov Slovenije, dolžnost vseh vlad, tudi sedanje je, da zagotavlja enakovredno kakovost življenja vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ne glede na to, kjer prebivajo. Zato vas gospod predsednik Vlade Republike Slovenije sprašujem: S kakšnimi ukrepi se boste lotili socialnih in gospodarskih težav zapostavljenih, razvojno vedno bolj ogroženih pokrajin? Kako boste zagotovili enakomernejši razvoj Slovenije, v kateri kakovost življenja ne bo odvisna od tega kje se je nekdo rodil ali kjer nekdo prebiva?
Odgovor predsednika vlade dr. Mira Cerarja si lahko preberete na povezavi
LUKA MESEC (PS ZL): Okoljevarstvena in privatizacijska problematika Cinkarne Celje
V zadnjih dneh je slovensko javnost pretresla novica iz Cinkarne Celje. Raziskava, ki jo je po naročilu Ministrstva za okolje opravilo velenjsko podjetje Ericio, ni odkrila nevarnih snovi v zemlji, medtem ko je raziskava poljske družbe Environ Poland ugotovila, da se v zemlji v Mozirju, Za Travnikom in v Bukovžlaku nahaja kar 22 težkih in potencialno rakotvornih kovin. Prvo vprašanje je za ministrico Ireno Majcen: kako je možno, da slovenska javnost do sedaj ni bila seznanjena s tem? Prav tako me zanima, kako je to možno, če na ministrstvu že iščete potencialno odgovorne in kako boste ukrepali proti njim? Drugo za ministra Počivalška: Cinkarna Celje je trenutno v postopku privatizacije. Kot smo že videli v določenih primerih v Sloveniji, recimo v Trboveljskem Lafargeu, privatizacija stanje na področju okoljevarstva še poslabša, ker so privatnemu lastniku v interesu kratkoročni profiti. Zanima me, kaj boste v luči privatizacijskega procesa v zvezi s tem ukrenili? Prvi problem je, da se bo verjetno znižala cena podjetija po tem razkritju, drugo vprašanje pa je, kako se lahko izognemo ekološki katastrofi oziroma nadaljevanju katastrofe po privatizaciji tega podjetja?
Odgovora ministrice Irene Majcen in ministra Zdravka Počivalška si lahko preberete na povezavi
DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Podpora zaščiti pravic modernih partnerstev in družin ter odprava vseh vrst diskriminacije.
V pravnem redu se namreč istospolnim partnerjem odkrito in jasno odreka pravica do zdravstvenega zavarovanja po partnerju, pravico zaradi odsotnosti dela zaradi bolezni partnerja ali partnerke, pravico do nadomestila dohodka, pravico do sklenitve najemne pogodbe in tako naprej. Ta del prebivalstva tako ne more uživati polnih pravnih, socialnih in ekonomskih pravic, ter mu je s tem kršena ustavna pravica do enakosti pred zakonom. Ministrico za delo, družino in socialne zadeve, zato sprašujem: Zakaj Vlada še ni odpravila sistemske neenakosti in diskriminacije na področju istospolnih partnerskih skupnosti in družin? In, ali ima Vlada že pripravljeno časovnico za odpravo vseh sistemskih neenakosti in diskriminacije na področju istospolnih partnerskih skupnosti in družin?
Odgovor ministrice dr. Anje Kopač Mrak si lahko preberete na povezavi
MATJAŽ HANŽEK (PS ZL): Javni zdravstveni sistem in »bele napotnice«
S 1. januarjem 2015 se bodo v javnem zdravstvenem sistemu začele uporabljati tako imenovane bele napotnice. Z njimi bodo lahko zdravniki zasebniki, ki niso vključeni v sistem javne zdravstvene mreže niti preko zdravstvenih domov niti v obliki koncesij, napotili bolnike na pregled in zdravljenje v javnih zdravstvenih ustanovah. Zasebnik bo lahko bolnika napotil k specialistu na terciarno raven v javni mreži zdravstvenih storitev za katere napotuje, naj opravlja sam. Tako bodo zdravniki zasebniki dobili možnost odločanja o delu javnih zdravstvenih ustanov in uporabi sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Največje razlike o dostopu so pri prvih specialističnih pregledih. Kdor si lahko privošči samoplačniški prvi pregled, bo bistveno prej prišel do končne diagnoze in ustreznega zdravljenja. Takšna ureditev pa je nasprotno z načelom enakega dostopa vseh prebivalcev do ustreznega zdravljenja. Zato vas sprašujem: Kako boste zagotovili ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Konec koncev ste to zapisali v koalicijskem sporazumu in brez tega ni mogoč enakopraven dostop do zdravstvenih storitev. In drugič: Kaj boste storili za skrajšanje čakalnih dob za prve preglede in za to, da bodo lahko osebni zdravniki čim bolj samostojno zdravili bolnike, namesto, da so le posredniki med njimi in specialisti?
Odgovor ministrice Marije Milojke Kolar Celarc si lahko preberete na povezavi
DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Revščina, brezposelnost, izključenost
Več kot očitno je, da socialna politika v Republiki Sloveniji ne daje zadovoljivih rezultatov. Evropska komisija je 5. decembra 2014 odobrila operativni program za materialno pomoč najbolj ogroženim za obdobje 2014-2020. Slovenija bo do leta 2020 prejela 20,5 milijona evrov, ki naj bi jih dopolnila s 3 milijoni evrov iz državnega proračuna. Na voljo so tudi sredstva Evropskega socialnega sklada za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa Progres, ki se v bistvu zaključuje finančno. Tovrstnih sredstev je, žal, vedno premalo, zato nas v Združeni levici vse bolj skrbijo pristopi k reševanju problematike revščine. Namesto da bi se število ljudi, ki jih ogroža revščina in socialna izključenost, zmanjševalo, do leta 2020 za 40.000, se je v zadnjih treh letih povečalo za 44.000. Stopnja zaposlenosti je bila lani le 67,2%. Dolgoletno povprečje dolgotrajne brezposelnosti, ki se je gibalo okrog 3,5%, je lani doseglo 5,2%. V zvezi s tem se, gospa ministrica Anja Kopač Mrak, zastavljajo naslednja vprašanja: Ali imajo centri za socialno delo in uradi za delo dovolj sredstev in kadrov za opravljanje svoje funkcije? Ali se sredstva, ki se stekajo v zasebni sektor, koristno porabljajo? Ali lahko s temi metodami, recimo, da bi sredstva povečali, odpravimo absolutno revščino?
Odgovor ministrice dr. Anje Kopač Mrak si lahko preberete na povezavi
Foto: Martina Čuk
